Fotografirajmo Mars!? Kako iz posnetega videa naredimo sliko Marsa?

0

V junijski Spiki smo obširno pisali o letošnji opoziciji Marsa in postopku snemanja. Takrat smo napovedali tudi vodič, ki po prikazal, kako iz videa, ki smo ga posneli s planetarno kamero (npr. ASI120 ali ASI290), naredimo sliko Marsa. Ker obljuba dela dolg, smo ga tudi pripravili. To je prvi popolni slovenski vodič, ki vam bo enostavno pomagal skozi osnovne in najbolj pomembne korake pri fotografiranju oz. snemanju Marsa.

Mars je zaradi svojega zanimivega površja in oblakov zelo zanimiv planet. Naš cilj mora biti, da čim več teh podrobnosti vidimo tudi na naši sliki. V tokratnem vodiču imamo v »obdelavi« prav poseben obraz Marsa. V času snemanja je bilo namreč proti Zemlji obrnjeno območje okrog velikega, kar 21 kilometrov visokega vulkana Olympus Mons. Geologinja Teja Fabjan je prav za to priložnost pripravila nekaj osnovnih informacij o vulkanu in jih strnila v posebnem geološkem dodatku.

Vulkan Olympus Mons je del Tharsis vulkanskega gorovja, ki leži na Marsu. Po volumnu je približno 100-krat večji od največjega vulkana na Zemlji (Mouna Loa, Havaji), saj je s svojim premerom 624 km in višino 21 km največji vulkan našega Sončnega sistema. Tektonske plošče na Marsu so fiksirane, zato so se izlivi lave dogajali vedno na istem območju, zaradi česar so se lahko formirali (tako) orjaški vulkani. To je nekoliko drugače kot poznamo dogajanje na naši Zemlji. Vulkani, ki nastanejo iz t.i. vročih točk, se formirajo v loku, kot zaporedje večih vulkanskih aktivnostih, zaradi gibajočih tektonskih plošč. Seveda pa ta velik vulkan na Marsu ni več aktiven. Mars vsekakor je zaradi tega zanimiv tudi iz geomorfološka vidika, pa čeprav ga opazujemo le skozi teleskop iz domačega vrta.

Za začetek si video posnetek Marsa (video za R, G in B barvni filter) prenesite na svoj računalnik. Če nimate svojega, lahko uporabite našega, tako za trening obdelave!

Prenos videa za vajo (2,5GB)

Postopek obdelave video posnetka Marsa

Video za vsak barvni filter naložimo v program Autostakkert!2. Najprej pod Quality Estimator izberemo Edge (velja za vse planete, ki imajo izrazite mene – Mars, Venero in Merkur) ter odkljukamo polja, ki predstavljajo senčne dele planeta (krog predstavlja ploskvico planeta). Na ploskvici planeta določimo poravnalne točke (Aligment Points (tudi kratica AP)). AP naj bodo večje (npr. AP size 104) in naj bodo razporejene po vsej ploskvi planeta. Najbolje je, da jih narišemo ročno z enostavnim klikom (izbrišemo pa jih z desnim klikom). Video analiziramo s klikom na Analyze.

kako-fotografiramo-mars-zlaganje

Ko se postopek analiziranja videa zaključi, v okence Number of frames to stack vpišemo, koliko sličic hočemo zložiti v posamezno stack sliko. Priporočali bi, da v noči z dobrimi opazovalnimi razmerami uporabimo večje število, v noči s slabšimi pa manjše število posameznih sličic. V našem primeru bomo od skoraj 6000 posnetih sličič (v programu prikazano spodaj levo) v končno sliko zložili 2500 izbranih, najbolj kvalitetnih sličic. Večje število sličic pomeni, da bomo na končni sliki imeli manj šuma, a kot smo že omenili, se ne splača pretiravati, če so bile opazovalne razmere slabe. Naš končni rezultat po nekaj minutah dela in procesiranja v programu Autostakkert!2 je tako zložena TIF slika. Postopek je enak tudi za uporabnike barvne kamere, le da morate biti ti pozorni na pravilno izbiro Debayer palete (o tej temi smo pisali v Satunovem vodiču).

Zložene slike Marsa za vsak barvni filter odpremo v programu Registax. V programu uporabimo orodje Wavelets, ki nam omogoča, da izostrimo podrobnosti na različnih nivojih (od 1 do 6 oziroma od najmanjših do največjih). V našem primeru smo uporabili le drsnike v nivojih 1, 2 in 3. Še droben nasvet: nastavitve ostrenja si lahko shranimo s klikom na Save Scheme. Naslednjič jih samo naložimo s klikom na Load Scheme in prihranimo kakšno minutko. Izostrene slike shranimo s klikom na Save Image.

kako-fotografiramo-mars-registax

Kot ste lahko ugotovili, je na sliki skozi R (red, rdeč) filter vidno veliko podrobnosti, malo manj skozi G (green, zelen), najbolj problematična zaradi pogojev v atmosferi pa je kvaliteta slike skozi B (blue, moder) filter.

Mars skozi R, G in B filter.

Končna obdelave zloženih slik in barvna korekcija

Slike, ki smo jo obdelali v programu Registax, nato odpremo s programom Photoshop, s katerim bomo slike posameznih barvnih kanalov združili v eno RGB sliko.

kako-fotografiramo-mars-rgb-photoshop

Vsaki sliki najprej spremenimo barvno paleto v Grayscale (Image – Mode – Grayscale). Nato na eni od sliki pod dodatnimi možnostmi v spustnem meniju, ki ga najdemo v Channels, izberemo Merge Channels. Odpre se okno, kjer pod Mode v spustnem meniju izberemo RGB, pod Channels vnesemo število 3, pritisnemo OK, nato v novem oknu za vsak barvni kanal (Red, Green in Blue) izberemo ustrezno sliko in kliknemo OK. Dobili smo barvno sliko Marsa, sestavljeno iz slik, ki smo jih naredili skozi tri različne barvne filtre, in jo shranimo kot na primer Mars.tif. Po potrebi barvnim kanalom še popravimo poravnavo. Uporabniki barvnih kamer lahko seveda ta postopek v Photoshopu preskočite. Sledijo le še lepotni popravki!

kako-fotografiramo-mars-barvna-korekcija

Najprej prilagodimo barve planeta, da bo površje videti naravno. Na združeni RGB sliki v programu Registax uporabimo RGB Balance (v okenčku nato kliknemo Auto balance) ali pa se v Photoshopu poigramo z nastavitvami Levels (prilagajamo drsnike za vsak barvni filter posebej). Sliko nato pravilno obrnemo, poigramo pa se še z orodji in filtri (Levels, Curves, Hue/Saturation, Unsharp Mask, Reduce Noise …), da dobimo čim boljši želen rezultat. Po potrebi uporabimo še Color balance, da prilagodimo barve. Kot lahko vidimo, na naši končni fotografiji prepoznamo kopico zanimivih podrobnosti na površju planeta. Ne veste katere? Preverite na Spikini interaktivni karti Marsa (vpišite datum: 2016/06/30, ura: 20:30).

Končna fotografija Marsa!

Prenos videa za vajo (2,5GB)

Seveda obstajajo še bolj napredne in zahtevnejše oblike obdelave videa in fotografij Marsa, mi smo se danes dotaknili le osnovnih metod. Postopek obdelave končnih slik je enostaven, končni rezultat glede na nizko višino planeta nad obzorjem pa dober. Postavite teleskop in obrišite prah. Snemajte, vadite in eksperimentirajte. Vaše rezultate (dobre ali malo manj dobre) v uredništvu Spike nestrpno pričakujemo. Nikar ne bodite preveč samokritični! Pa lepo in ustvarjalno planetarno fotografijo vam želimo!

Delite na

O avtorju

Matej Mihelčič

Urednik Spikinega spletišča, astrofotograf in organizator astronomskih srečanj.

Komentirajte