Astronomski observatorij s pomično streho (roll-off)

Vse več astronomov v Sloveniji in po svetu se odloča za gradnjo lastnega astronomskega observatorija. Za ta korak se navadno odločimo, ker želimo svoj opazovalni čas optimizirati in imeti stalno postavljeno opazovalno opremo. Našteto nam še kako prav pride, če se želimo ukvarjati z astrofotografijo, kjer imamo navadno zelo veliko opreme. Ker gradnja astronomskega observatorija prinaša številna vprašanja, tako tehnična kot tista povsem uporabniška, smo se v uredništvu astronomske revije Spika odločili, da bomo v prihodnjih mesecih spremljali gradnjo majhnega, a zelo sodobnega astronomskega observatorija. Na naši spletni strani vas bomo tako dnevno obveščali o zanimivostih, ki bodo nastale tekom gradnje, ob zaključku projekta pa bomo obširnejši prispevek objavili tudi v tiskani izdaji Spike. V prihodnjih dneh pa bomo nekaj več besed namenili posameznim tehničnim rešitvam in seveda podrobnostim, ki bi vas utegnile zanimati. Seveda bomo predstavili tudi finančno plat projekta. Za uvod pa si poglejmo nekaj osnovnih karakteristik novega astronomskega observatorija.

Skica novega observatorija in prikaz odpiranja strehe
Skica novega observatorija in prikaz odpiranja strehe. Ilustracija: Matej Mihelčič

Investitor se je odločil za gradnjo majhnega observatorija tipa roll-off, ki ga bo primarno potreboval za astrofotografijo. Roll-off observatorij je zasnovan tako, da streho po posebni konstrukciji odmakne, in se tako teleskopom omogoči pogled v nebo. Ima pa takšen observatorij kar nekaj prednosti pred klasično kupolo! Izvedba je konstrukcijsko manj zahtevna, investicija je nižja, lažje ga avtomatiziramo, v njem pa imamo lahko tudi več teleskopov. In še bi lahko naštevali.

Idejna skice novega observatorija - s parkiranim teleskopom (levo), z odprto streho (sredina) in sprednja fasada z vrati.
Idejna skice novega observatorija – s parkiranim teleskopom (levo), z odprto streho med obratovanjem (sredina) in sprednja fasada z vrati. Ilustracija: Matej Mihelčič

Nov observatorij bo postavljen na vrtu investitorja, vsa oprema v observatoriju pa se bo upravljala prek oddaljenega namizja (angl. remote oziroma remote desktop) iz dnevne sobe ali pa lokalno znotraj observatorija. Kot zanimivost povejmo še, da bo observatorij v celoti avtomatiziran in ga bo mogoče upravljati tudi iz oddaljene lokacije prek interneta. Tlorisna dimenzija observatorija je 220 x 220 centimetrov, višina slemena strehe pa je 215 centimetrov. Morda imate pomislek glede velikosti? Observatorij kljub svoji majhnosti zaradi premišljene konstrukcijske zasnove omogoča namestitev zelo velikega teleskopa (teoretično do premera 50 centimetrov in gorišča 190 centimetrov) in vse ostale nujne potrebne tehnične opreme, ki jo v takšnem observatoriju potrebujemo (računalnik …). Prostora v observatoriju pa je dovolj tudi za normalno gibanje v primeru servisa opreme ali celo za vizualno opazovanje.

Gradnja astronomskega observatorija - temelji
Temelji za oporni zid in temeljno ploščo astronomskega observatorija. Foto: Matej Mihelčič

Morda v tem zapisu namenimo nekaj besed še izbiri same lokacije observatorija. Vsi si seveda želimo lokacije visoko v hribih, ki je oddaljena od večjih mest. Na žalost so te sanje le redko uresničljive! Takšne lokacije navadno nimajo ustrezne infrastrukture (elektrika, dostop, internet …), tam ponavadi celo ni dovoljeno graditi. V praksi so lokacije amaterskih observatorijev nekakšen kompromis! Če je le možno observatorij postavimo tako, da je čim bolj oddaljen od hiš ali visokih dreves, ima okrog čim več travnate površine in imamo vso infrastrukturo, ki jo potrebujemo za nemoteno delo na dosegu roke.

Gradnja astronomskega observatorija - temeljna plošča
Oporni zid, armatura v temeljni plošči ter cevi za elektriko in internet. Foto: Matej Mihelčič

Gradnja observatorija se v zakonodaji uvršča pod NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI, Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, natančneje objekti za opazovanje neba do površine 40 m² (Priloga 2, točka 21).

Imate konkretno vprašanje? Pišite nam na info@astronomska-revija-spika.si in odgovorili vam bomo v enem izmed prihodnjih zapisov.