Jupiter je znova tu. Čas je za opazovanje in snemanje!

0

Spet je prišlo obdobje za opazovanje in snemanje plinastega velikana Jupitra. Planet bo 7. aprila 2017 v opoziciji s Soncem v ozvezdju Device, dobrih 6 stopinj severozahodno od Spike, na deklinaciji -5,7o. To pomeni, da je ob kulminaciji, ko je najviše na nebu, dobrih 38 stopinj nad obzorjem. Ja, res bi lahko rekli samo 38 stopinj. Prihajajo pa še slabša leta! Letos imamo v resnici še zadnjo priložnost, da ga opazujemo tako visoko, saj bo potem vse do leta 2022 potoval po najnižjem delu ekliptike in bo ob kulminacijah manj kot 30 stopinj nad obzorjem. Tu pa so razmere, tudi če je jasno in transparentno nebo, tako za opazovanje kot za fotografiranje zares zelo slabe. Morda je zdaj pravi čas, da razmislimo o nakupu korektorja atmosferske disperzije! Seveda pa slabe razmere ne bodo trajale večno! Po letu 2022 se bo planet ponovno vzpenjal po ekliptiki in spet prirejal vrhunske predstave, saj bo ob kulminacijah 50 stopinj in več nad obzorjem, leta 2024 ga bomo videli celo na 66 stopinjah! Toda do tja je še daleč, zelo daleč, zato se raje vrnimo k letošnji opoziciji.

jupiter-ir-filter-teleskop

Jupiter smo najbolj zagreti v letošnji sezoni že snemali, le vstati je bilo potrebno malo prej. Slike prikazujejo Jupiter posnet s filtroma IR807 in IR850. Kot lahko opazimo nam slike posnete z IR filtri razkrivajo mnogo več podrobnosti, kot klasična RGB slika.

Verjamemo, da smo vas z uvodnimi stavki spodbudili, da se boste letos končno odpravili na opazovanje in snemanje tega velikana. Toda naj vas že na začetku opozorimo, da morda pogoji prvo noč ne bodo dobri, morda niti tretjo ne, morda se boste morali odpeljati kam više v gore ali nekam ob morje! Enkrat pa zagotovo ujamete tisto pravo noč, ko bo vaš teleskop pokazal vse izjemne podrobnosti, zato nikar ne obupajte. Kako Jupiter opazovati in snemati smo že večkrat podrobno obdelali, morda tokrat le nekaj osnovnih nasvetov glede uporabe filtrov.

jupiter-CH4-filter-teleskop

Prav posebno sliko Jupitra pa lahko dobimo, če uporabimo filter CH4. Za primerjavo smo priložili še eno sličico iz surovega filma. Ko na koncu združimo večje število posameznih sličic lahko dobimo precej dober rezultat!

Pri snemanju Jupitra s planetarnim kamerami bi vam poleg običajnih RGB filtrov priporočali še namenske filtre, kot so IR742, IR807, IR850 ter izredno zanimiv metanski filter CH4, s katerim planet snemamo v infrardečem območju spektra pri valovni dolžini 890 nanometrov. Infrardeči kanal je posebno zanimiv, ker je svetloba v tem območju veliko manj občutljiva na nemirnost naše atmosfere in tako v kombinaciji s prej naštetimi filtri lahko dobimo precej boljše podrobnosti na površju planeta, kot bi jih dobili pri klasičnem RGB snemanju, kjer sta na udaru atmosfere predvsem zelen in moder barvni kanal svetlobe (običajno iz naših krajev najslabša!). Posvetimo nekoliko več besed metanu. To je najpreprostejši ogljikovodik, ki je pri normalnih pogojih v plinastem stanju. V atmosferi Jupitra, ki jo sestavljata v glavnem molekularni vodik (89%) in helij (10%), ga najdemo v manjših količinah (0,7%) skupaj z amonijakom, vodikovim sulfidom in vodo. Metana je največ v Jupitrovi stratosferi, ki se razteza vse do 320 kilometrov nad površjem. Tam so pogoji ugodni (temperatura je od -160 do -100 stopinj Celzija), da se tvorijo metanski oblaki in meglice. Metan močno absorbira določene dele elektromagnetnega valovanja predvsem v infrardečem območju in v teh valovnih dolžinah potem tudi seva (zato ga tudi imenujemo toplogredni plin). Če so v atmosferi nekega planeta torej navzoči z metanom obogateni oblaki, jih s tem filtrom lahko posnamemo, še več, na fotografijah izstopijo iz ozadja. In kaj nam raziskave Jupitrove atmosfere v svetlobi sevanja metana povedo? Z njimi na primer določajo, kako visoko v njegovi atmosferi je določen oblak. Bolj kot je oblak na sliki bel (več kot seva metanske svetlobe), više je v Jupitrovi atmosferi. Tako so na primer ugotovili, da so rdečkaste tvorbe, kot je na primer velika rdeča pega, najvišje strukture v atmosferi velikana.

Za vse, ki se boste odločili za uporabo tega filtra, pa še tole opozorilo. Slika, ki jo prek kamere dobimo na monitor s tem filtrom, je zelo šibka, saj je te svetlobe z Jupitra malo! Zato brez oklevanja pri snemanju nastavite najvišjo možno nastavitev za gain, osvetlitev bo za 30-centimetrski teleskop okrog 30-40 ms, frekvenca zajema pa naj bo okrog 10-20 sličic na sekundo. Seveda mora biti planetarna kamera sposobna snemanja pri infrardečih valovnih dolžinah. Takšne so na primer ASI224MC ali ASI185MC. Za zajem videa priporočamo uporabo programa FireCapture. Filter pa seveda ni primeren za vizualno opazovanje, saj je njegova prepustnost v infrardečem območju, ki ga oko ne zazna več.
asi-kamera-planet-ch4-filter

Za konec dodajmo še dejstvo, da je NASA podobne filtre vgradila v instrumente za praktično vse svoje misije v zunanje dele Osončja. Tako ga najdemo na sondah Voyager, pri vesoljskem teleskopu Hubble med serijo filtrov za njegovi kameri WFPC2 in STIS (Space Telescope Imaging Spectrograph) ter v Cassinijevem slikovnem spektrometru za infrardeče območje CIRS (Composite Infrared Spectrometer). Uporaba tega filtra je pri omenjenih misijah prinesla nove, dragocene podatke o neverjetnih podrobnostih v strukturi oblakov na Jupitru, podrobnosti v njegovi rdeči pegi, v atmosferi Saturna in pri njegovi luni Titan, Neptunu in še bi lahko naštevali.

Kaj pa, če se boste planeta lotili vizualno? V tem primeru bi vam priporočali še uporabo osnovnih barvnih filtrov:

  • # 11 rumeno-zelen (78% prepustnost) poudari predvsem glavne atmosferske pasove;
  • # 21 oranžen (46% prepustnost) poudari pasove in strukture v njih, rdečo pego ter podrobnosti na polarnih območjih;
  • # 25 rdeč (14% prepustnost) izboljša kontrast slike;
  • # 58A zelen (24% prepustnost) izboljša kontrast pri rdeči pegi in pasovih.

Kako posneti Jupiter in na koncu obdelati slike, smo opisali v članku na to temo, kjer je tudi gradivo za vajo. Letos in naslednjih nekaj let je čas, da se izurimo v snemanju planeta in obdelavi videoposnetkov, da ga bomo po letu 2022 pričakali kot mojstri. Za konec pa vas, kot že ničkolikokrat doslej, vabimo, da nam pošljete vaše rezultate – skico, fotografijo ali vprašanje, če je šlo kaj narobe.

 

Delite na

O avtorju

Matej Mihelčič

Urednik Spikinega spletišča, astrofotograf in organizator astronomskih srečanj.

Komentirajte