Jupiter v letu 2016 in opazovanje Jupitra ob opoziciji

0

V torek, 8. marca, je Jupiter, največji plinasti planet Osončja, v opoziciji. To pomeni, da so on, Zemlja in Sonce v isti vrsti in da Jupiter vzide, ko Sonce zaide, ter je nato viden vso noč. Opazujemo ga lahko že pred in po opoziciji! Ker je trenutno v ozvezdju Leva, blizu meje z Devico, prekorači poldnevnik – črto, ki prek zenita povezuje sever in jug – 50 stopinj visoko, torej dovolj daleč od območij, ki jih navadno motijo zračni vrtinci ali svetlobno onesnaženje. Tako imamo ljubiteljski opazovalci z evropskih geografskih širin odlične razmere. Na našem nebu ga ne moremo zgrešiti! Če se uzremo v smeri ozvezdja Lev (pri iskanju si pomagamo s spodnjo zvezdno karto), bo Jupiter izrazito velika in svetla oranžna “zvezda”!

Kako planet Jupiter najdemo na nočnem nebu?

Kako planet Jupiter najdemo na nočnem nebu? Najprej poiščemo izrazito ozvezdje Lev, tik pod njim bomo ozrli svetlo ornažno “zvezdo”. To je Jupiter!

Ekvatorski premer tega velikanskega planeta je 12-krat večji od Zemljinega, toda ker je od nas oddaljen 660 milijonov kilometrov, ga s prostim očesom vidimo samo kot svetlo piko. Nekateri opazovalci trdijo, da s prostim očesom opazijo njegovo luno Ganimed, če zakrijejo planet, da jih ne slepi. Teoretično je to mogoče, a predstavljajmo si, da je za to treba imeti izredno temno nebo, zelo prosojno atmosfero in odličen vid. Štiri lune, Io, Evropa, Ganimed in Kalisto, ki jih je leta 1610 odkril Galilej, so lepo vidne z daljnogledom, če ga postavimo na trdno fotografsko stojalo. Z daljnogledom ali s 60- do 100-milimetrskim teleskopom razločimo v Jupitrovi atmosferi pasove oblakov, še posebej tistega, ki se vije okrog njegovega ekvatorja. Jupitrov disk je na prvi pogled videti samo kot enakomerno bela tableta, a je treba očem pustiti čas, da se privadijo, in možganom, da sliko proučijo. Največ podrobnosti pa ta plinasti velika pokaže na fotografijah, ki jih naredimo s planetarnimi kamerami.

jupiter-daljnogled-teleskop

Podrobnosti, ki jih razločimo, število pasov, ki jih vidimo, število plinastih spiral in vrtincev ter končno morebitnih barv je odvisno od marsičesa: od premera leče ali zrcala teleskopa, kakovosti kraja, kjer opazujemo, mirnosti ozračja in od izkušenosti. Z istim instrumentom lahko izkušen opazovalec opazi veliko več podrobnosti kakor začetnik. Ne izmišlja si jih, toda izkušenost mu omogoča, da hitreje in popolneje analizira svetlobni tok, ki prihaja v oči, ter odkriva podrobnosti in odtenke, do katerih prihaja v globinah vrtincev. Čim več boste opazovali Jupiter, tem bolje ga boste videli in še bolj spoznali! Zato začnite zdaj, ko je v tako ugodni legi za opazovanje!

Delite na

O avtorju

e-Spika

Mlajša digitalna sestra tiskane revije Spika. Tiskna revija Spika je z vami že od leta 1993, digitalna Spika pa od leta 2013.

Komentirajte