Razkrivamo! Kaj bi se zgodilo, če bi Luna jutri izginila? Vpliv Lune na Zemljo!

0

Naša najbližja vesoljska soseda, Luna, je naša majhna sorodnica. Vse od rojstva kroži okoli Zemlje in se z njo igra privlačne gravitacijske igrice. Kaj pa bi se zgodilo, če bi Luna jutri izginila? »Če bi Luna izginila pred tremi milijardami let, ko nam je bila mnogo bliže, bi bile posledice dramatične,« pravi Matthew Siegler, selenolog pri Planetary Science Institute v Dallasu v Teksasu. »Danes pa je Luna dovolj daleč, da bi se vse spremembe, kot je na primer destabilizacija naše orbite, zgodile na dolgi rok v časovnih okvirih sto tisočev let in več.«

Če bi se nekega dne zbudili brez Lune, večina med nami tega sploh ne bi opazila. Tisti, ki živijo ob obalah oceanov, bi opazili, da je plimovanje morja manjše in sicer za približno polovico. Pri plimovanju namreč igrata glavni vlogi privlaka Lune in Sonca. Deskarstvo kot športna panoga ne bi čisto propadlo, a najboljši deskarji bi močno trpeli. Noči brez Lune na nas ne bi imele praktično nobenega vpliva, bi pa močno spremenile življenjski stil mnogih nočnih živali. Vešče, na primer, so se milijone let prilagajale na nočno navigacijo po Luni in zvezdah. Pravkar izležene želvice se orientirajo po Lunini svetlobi, da najdejo pot v varno naročje morja. Samo kot žalostno dejstvo povejmo, da jih naša umetna svetloba, ki je je vsepovsod že vse polno, pri tem moti in mnoge se odpravijo v napačno smer in umrejo. Odhod Lune bi prav tako vplival na vrtenje Zemlje okoli osi. Lunin privlak podaljšuje naše dni in sicer za dve milisekundi na stoletje. Če bi se to ustavilo, zagotovo ne bi vplivalo na naša življenja. Če pa bi se to zgodilo pred nekaj milijardami let, bi bila naša dan in noč danes zelo drugačna. Mlada Zemlja se je okoli svoje osi zavrtela vsake štiri ure, kar je do danes naša Luna »raztegnila« v 24 ur. Brez njene pomoči bi se še danes vrteli zelo hitro in z razlogom bi se nekaterim med nami zdelo, da ima dan »premalo ur«.


Luna skrbi, da se nagib Zemljine osi, ki trenutno znaša 23,4 stopinje, spreminja zelo počasi (niha le za 2,4 stopinje v 41.000 letih). Če Lune ne bi bilo, bi bila nihanja večja, kar bi vplivalo na Zemljine letne čase in s tem na globalno klimo, čeprav bi bile tudi te spremembe preveč počasne, da bi jih v času človekovega življenja lahko opazili. še največ pa bi z odhodom Lune izgubila znanost, saj je naša soseda dragocen vir informacij o mladi Zemlji. Pri nas tektonika redno skrbi za to, da ni zelo starih kamnin. Geološko neaktivna Luna pa je zamrznila v času, je pravi muzej in zakladnica informacij o tem, kakšna sta bila Zemlja in Osončje pred milijardami let. Število kraterjev na Luni pove bistremu učenjaku, da je bilo v zgodovini Osončja obdobje, ko so bili planeti in lune notranjega Osončja močno obstreljevani s projektili vseh velikosti, oblik in sestav. Luna nam je »povedala «, da je bilo obdobje močnega bombardiranja pred 4,1 do 3,8 milijarde leti. Kemične analize kamnin z Lune so pomagale določiti količino vode, ki so jo na Zemljo prinesli kometi in asteroidi. Če ne bi bilo Lune, bi mnogo teže prišli so spoznanj, kaj se je dogajalo v mladem Osončju.

In ker danes vemo, da sta Zemlja in Luna nastali hkrati v kolosalnem trčenju mlade Zemlje s kot Mars velikim telesom, nam raziskovanje Lune pomaga razumeti tudi nastanek in razvoj Zemlje. Zato, Luna, hvala ti, ker si!

Delite na

O avtorju

e-Spika

Mlajša digitalna sestra tiskane revije Spika. Tiskna revija Spika je z vami že od leta 1993, digitalna Spika pa od leta 2013.