26. aprila so uradno odprli novo ESO-vo središče za obiskovalce z vrhunskim planetarijem, ki se imenuje Supernova (navodila za pot). Je plod sodelovanja med Evropskim južnim observatorijem (ESO) in Heidelberškim institutom za teoretične raziskave (HITS). Zgradbo je donirala fundacija Klaus Tschira Stiftung, katere glavni cilj je promocija naravoslovnih znanosti, matematike in računalništva. ESO bo upravljal s središčem. Moderno, arhitekturno razgibano zgradbo je projektiralo podjetje Bernhardt + Partner.
Po obliki in tlorisu spominja na tesno dvozvezdje, kjer ena od članic krade maso svoji tovarišici. To v resničnem vesolju vodi do eksplozije supernove, ki jo prva doživi masivnejša od obeh zvezd. Supernova za kratek čas zasije kot vse zvezde v njeni matični galaksiji skupaj. Tudi cilj Supernove je še dolgo sijati svetlo in širiti navdušenje nad astronomijo med mladimi in manj mladimi obiskovalci. Središče kompleksa predstavlja digitalni planetarij, ki s svojo vrhunsko avdio-vizualno tehnologijo nudi neverjetne, dih jemajoče poglede na dogajanja v vesolju. Dvorana s polkrožnim platnom pa je seveda primerna za različne, tudi kulturne prireditve.
Kaj bomo lahko videli v vrhunskem planetariju?
Od aprila do junija bo obiskovalcem na voljo osem različnih astronomskih predstav, med njimi Skrivnosti gravitacije (o odkritjih Alberta Einsteina) in Skrito vesolje. Za šolarje Supernova nudi dve različni predstavi Potovanje po Osončju in Nebo nad nami ter šest delavnic, prilagojenih (nemškemu) učnem načrtu. Ciljne skupine programa so otroci iz vrtcev, osnovnošolci in dijaki. Poskrbljeno pa je tudi za učitelje, ki jim je na voljo prav za njih narejen astronomski trening. V zgradbah bo dovolj prostora tudi za interaktivne astronomske razstave, kjer bodo lahko obiskovalci raziskovali in si ogledali prave astronomske eksponate in se igrali s poskusi, ki naj bi jim pokazali, kako je biti astronom, kako je biti raziskovalec v trenutno najhitreje razvijajoči se znanosti, ki odkriva skrivnosti našega vesolja. Prva stalna razstava se imenuje Živo vesolje, govori pa o možnostih življenja na drugih planetih. Supernova se še posebej ponaša s 40-metrsko kupolo planetarija, ki je ena največjih na svetu, z razstavljenim meteoritom in enim segmentom zrcala bodočega evropskega Ekstremno velikega teleskopa, ki se ga lahko obiskovalci tudi dotaknejo, s praktično delavnico, v kateri si lahko izdelajo svoj teleskop, bolj atletski in pogumni pa se lahko usedejo na kolo, ki se giblje hitreje od svetlobe! Supernovo lahko raziskujete sami ali s strokovnim vodstvom. Načrtovalci seveda niso pozabili na dvorano za predavanja, delavnice ali znanstvene konference. Poseben užitek pa bo posedeti na odprtem dvorišču sredi zgradbe, ki je prekrito z Zvezdno streho, 30 ton težko konstrukcijo iz stekla in jekla, na kateri so prikazana južna ozvezdja.
Brezplačen ogled planetarija?
Za konec pa še najboljša novica. Vse aktivnosti v Supernovi v letu 2018 bodo brezplačne. Obiskovalci morajo na spletu rezervirati vstopnice, ki jim jih bodo organizatorji natisnili ob prihodu v Supernovo. Ta je od srede do petka odprta od 9. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 12. do 17. ure. Pogovorni jezik sta nemščina in angleščina. Več si lahko preberete ne spletni strani supernova.eso.org.
Kaj pa na sončni strani Alp?
In čisto na koncu je vedno še nekaj prostora, da se ozremo sami vase oziroma v tem primeru v našo deželico na sončni strani Alp. Pri nas nimamo niti enega ljudskega observatorija, ki bi ga lahko obiskali nadobudni otroci, in si ogledali lepote nočnega neba, kaj šele planetarija, v katerem bi vzgajali bodoče generacije, ki naj bi raziskovale in osvajale vesolje. Ljudski observatorij ali planetarij sta predraga, da bi bila stvar posameznih zanesenjakov ali lokalnih astronomskih društev, za to mora biti posluh na strani občine in države oziroma pristojnega ministrstva. Morda se bo komu zdelo moralno sporno, da tarnamo nad tem, da nimamo planetarija, ko pa je v državi 280.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine! Žal je v zadnjih desetih letih Slovenija postala hiralnica na koncu civilizacije, ki jo vodijo in kjer se šopirijo naduti, zahojeni kmetavzi, ki jim pogled sega le do lastne denarnice.