Mars – VELIKA opozicija 2018

Je sploh potrebno posebej poudarjati, da letošnje opozicije Marsa nikakor ne smemo zamuditi?! Razlogov za to je več, dva pa bi posebej izpostavili. Prvi razlog tiči v pogostosti ali bolje rečeno redkosti Marsovih opozicij, saj si le te sledijo na približno vsakih 26 mesecev. Drugi razlog, zakaj prav letos opazovati Mars, pa tiči v ekscentričnosti njegove orbite. Ta je namreč tista, ki določa, kako ugodna bo kakšna opozicija. Včasih je planet navidezno večji, včasih manjši. Mars je letos v takšni opoziciji, da je navidezno največji, tako velik bo naslednjič šele leta 2035! Razlog za opazovanje pa je za marsikoga tudi planetova splošna priljubljenost. Skoraj zagotovo lahko trdimo, da je Mars najbolj priljubljen planet Zemljanov in prav noben drug planet v našem Osončju nima tako zvestih opazovalcev, kot ravno Mars. Marsikdo od zvestih bralcev Spike se verjetno zelo doživeto spomni, kako smo leta 2003 Mars ob veliki opoziciji in v družbi številnih ljubiteljev astronomije na Kisovcu pod mentorstvom pokojnega Srečka Lavbiča (lahko ga štejemo za pionirja planetarne fotografije v Sloveniji) fotografirali in seveda tudi opazovali skozi različne, za tisti čas velike teleskope. Leta 2003 je bila planetarna fotografija v Sloveniji pa tudi v svetu še v povojih, v povojih pa je bila tudi snemalna tehnika, saj so se uporabljale poceni in povsem običajne spletne kamere, ki so se za uporabo v astronomiji še malo dodelale. Toda kljub zelo skromni opremi so že takrat nastali zavidljivi rezultati! Eno smo namenoma, za spodbudo, priložili današnjemu članku. Danes imamo na dosegu roke veliko boljšo programsko in tehnično opremo. Moderne kamere za mnogo razredov prekašajo tedanje. Bomo tudi ob letošnji opoziciji v Sloveniji Mars tako vneto opazovali in fotografirali kot leta 2003?

Mars, njegove opozicije in lega na nebu

Kot rečeno Mars v opozicijo, torej v ugodno lego za opazovanje, prihaja vsakih 26 mesecev. Zaradi ekscentričnosti Zemljine in Marsove orbite pa za nas, opazovalce na Zemlji, vse opozicije niso enako ugodne. Včasih je planet navidezno večji (nam je bliže), včasih manjši, ta razlika pa je lahko debelih 10 ločnih sekund! Na vsakih 15 do 17 let je Mars navidezno zares velik. Trenutno smo v obdobju najbolj ugodnih opozicij, letošnja pa bo najbolj ugodna, zato ji tudi rečemo »VELIKA «. Takšne velike opozicije nastopajo, ko je Mars blizu svojega perihelija (najbliže Soncu). V času med dvema opozicijama je Mars praktič no nemogoče ali nesmiselno opazovati. Letos bo Mars v opoziciji 27. julija.

Navidezna velikost planetov v letu 2018, kot jih vidi opazovalec na Zemlji.

Velikim opozicijam Marsa smo bili priča leta 1956, 1971, 1988 in 2003, naslednji takšni veliki opoziciji pa bomo priča šele leta 2035, toda tudi čez dve leti, leta 2020, bo Mars še vedno navidezno velik. Toda velikost ni vse! V letu 1956, ko je nastopila Marsova velika opozicija, so peščeni viharji, ki so kar 73 dni divjali po planetu, njegovo atmosfero prekrili z oblaki prahu in pred opazovalci povsem skrili površje. Morda se boste nekateri bolj spomnili tistih velikih peščenih viharjev leta 2001, ki so kar 159 dni divjali po planetu! Po drugi strani pa je bil planet v letu 1995 kljub majhnemu navideznemu premeru odlično viden. Marsova atmosfera je bila tega leta izjemno čista in prozorna in lahko smo opazovali izredno kontrastno površje. Kar se viharjev tiče ob letošnji opoziciji še ni vse znano. Najverjetneje ga ne bo, a zagotovo tega nihče ne zna napovedati.
Mars bo ob kulminaciji, ko bo najviše na nebu, le dobrih 18 stopinj nad obzorjem (deklinacija približno –25 stopinj) v ozvezdju Kozorog. Ob letošnji veliki opoziciji bo planet dosegel navidezni premer kar 24,2 ločne sekunde, sijal pa bo izrazito rdečkasto in to s kar –2,8 magnitude (v tem obdobju bo najsvetlejše nebesno telo na nebu). Tudi pri letošnji opoziciji Marsa ne gre izgubljati besed o opazovalnih razmerah. Če boste imeli možnost, se odpravite kam više, pravi zagrizenci pa v kraje okoli ekvatorja. Vam bo pa vsekakor v veliko pomoč pri opazovanju in snemanju korektor atmosferske disperzije. Opisali smo ga v Spiki 2015/9, zelo nazoren posnetek Marsa skozi korektor, ki je nastal ob zadnji opoziciji leta 2016, pa lahko ogledate spodaj.

Kako Mars opazovati s teleskopom in katere filtre uporabiti, da so podrobnosti najbolje vidne

Opazovati planete v resnici pomeni ure in ure strmeti v okular in čakati na tiste kratke, čarobne trenutke, ko se atmosfera popolnoma so bile prej zabrisane. Kot je bilo v Spiki že večkrat zapisano, nas bo samo bežen pogled skozi okular praviloma prej razočaral kot pa navdušil. Na opazovanje se je potrebno pripraviti, med opazovanjem umiriti in posvetiti temu, kar gledamo. In kaj bomo lahko opazovali? Mars ima zanimivo atmosfero (oblaki, meglice, lokalni peščeni viharji), številne površinske podrobnosti, lahko opazujemo polarni kapi in še kaj bi se našlo. Brez barvnih filtrov pri opazovanju planetov ne gre, še posebej pri Marsu. Filtri izboljšajo barvni kontrast površinskih tvorb, rdeči filter pa nekoliko popravi razmazanost slike zaradi slabega seeinga. Izboljšave so majhne, toda za izurjeno oko še kako pomembne.

Našteli bomo le nekaj osnovnih, najbolj pogostih in zelo dostopnih filtrov: #12 rumen (74% prepustnosti) morja (temnejše ravnice) in atmosferski oblaki; #23A svetlo rdeč (25% prepustnosti) površinske podrobnosti, oblaki prahu in polarni kapi; #25 rdeč (14% prepustnosti) morja (temnejše ravnice) in polarni kapi; #56 svetlo zelen (53% prepustnosti) oblaki prahu in polarni kapi; #58 zelen (24% prepustnosti) oblaki prahu in polarni kapi; #82A svetlo moder (73% prepustnosti) polarni kapi in površinske podrobnosti; #80A moder (29% prepustnosti) polarni kapi in oblaki.

Katere podrobnosti bomo lahko opazovali na Marsu

Mars je zelo bogat s površinskimi podrobnostmi, a za opazovanje je to težek planet, saj je tudi ob najugodnejših opozicijah še vedno za polovico manjši od Jupitra. Za opazovanje so najbolj primerni veliki, kvalitetni refraktorji ali veliki reflektorji tipa Newton z odlično optiko. In ne pozabimo na kolimacijo optike, ki lahko sliko v okularju izboljša za razred ali dva! Zavedati pa se moramo, da velik teleskop še ni vse! Če se bo slika v okularju zaradi premikanja teleskopa neprestano tresla (to je posebej izrazito pri večjih povečavah, ki jih pri Marsu vsekakor uporabljamo) in pri opazovanju ne bomo udobno nameščeni, tudi slika v okularju ne bodo kaj prida. Toplo vam priporoč amo dobro sledenje teleskopa, po možnosti še motoriziran fokuser ter zares udobno namestitev. V kvalitetnem, 15- do 20-centimetrskem teleskopu lahko pri odličnih opazovalnih razmerah vidimo marsikaj.

Površje Marsa

Marsovo površje je posuto s številnimi temnimi in svetlimi območji, ki ustrezajo obsežnim puščavskim ravnicam, hribovitim predelom, velikim kanjonom, udarnim bazenom in vulkanskim ščitom. Temna območja, ki jih lahko prepoznamo že skozi manjše teleskope, vključujejo: Syrtis Major, Mare Tyrrhenum, Mare Cimmerium, Mare Sirenum, Solis Lacus, Mare Erythraeum, Mare Acidalium, Sinus Sabaeus in Sinus Meridiani. Svetle lise so največkrat puščave, prekrite z drobnim peskom ali mivko.

Temnejše lise običajno predstavljajo skalnato površje, posuto s skalami in gruščem. Večkrat lahko opazimo, da temnejša območja spreminjajo svojo obliko. Veter, ki piha na Marsu, jih prekriva z mivko, ki jo nosi s seboj. Včasih traja mesece pa tudi leta, da ta območja spet dobijo prvotno obliko. Najbolj znana območja na Marsu, ki se spreminjajo, so Syrtis Major, Solis Lacus ter območji Elysium in Sabaeus-Meridiani. Vsi opazovalci poznajo Syrtis Major, saj je najbolj vidna temna lisa na Marsovem površju.

Največji vulkan

Nikar ne pozabimo, da na Marsu lahko opazujemo največji vulkan v našem Osončju. To je Olympus Mons, ki je del vulkanskega gorovja Tharsis. Po volumnu je približno 100-krat večji od največjega vulkana na Zemlji (Mouna Loa, Havaji). Ob vznožju ima premer 624 kilometrov, doseže pa kar 21 kilometrov v višino. Tektonske plošče na Marsu se ne premikajo tako kot na Zemlji, zato so se izlivi lave dogajali vedno na istem območju tektonskih razpok, zaradi česar so se lahko formirali (so rasli) orjaški vulkani. Danes ta velikanski vulkan ni več aktiven.

Atmosferski pojavi na Marsu

Mars ima sicer redko, a kljub temu zelo dinamično atmosfero s številnimi meteorološkimi pojavi, ki jih lahko opazujemo tudi iz domačega vrta. Atmosferski tlak na površju Marsa je le 0,6% tistega na Zemlji oziroma je enak kot v naši atmosferi na višini 35 kilometrov. Kljub temu se v Marsovi atmosferi oblikujejo različni oblaki in megle iz vodne pare in ogljikovega dioksida. Oblake opazujemo z modrim filtrom. Bodimo pozorni na bele ali svetle lise kjerkoli na disku planeta.
Na Marsu lahko opazujemo tudi tako imenovane W oblake, ki se tvorijo na območjih, kjer pihajo vetrovi z vulkanov Olympus Mons, Ascraeus Mons in Pavonis Mons. Oblake so prvič opazili že v 50-ih letih, posnela pa jih je tudi sonda Mariner 9. Naslednja oblačna formacija, ki je znana že stoletje, se imenuje Syrtis Blue Cloud. Kot že ime pove, se oblaki občasno tvorijo nad običajno temno planoto Syrtis Major. Z rumenim filtrom jih bomo videli zelenkasto. »Jutranji oblaki« so svetle, posamezne lise površinske megle ali slane na jutranji strani Marsovega diska. Meglene lise običajno izginejo že zgodaj zjutraj, slana pa se lahko obdrži večji del Marsovega dne. »Večerni oblaki« nastajajo na drugem koncu Marsovega diska, kjer Sonce zahaja. Največkrat so večji in številčnejši. Videti so kot osamljene svetle lise nad površjem in se večajo, ko se pozno Marsovo popoldne preveša v večer.

Polarni kapi na Marsu

Mars ima, tako kot Zemlja, dve polarni kapi – severno in južno. Obe sta sestavljeni iz manjšega stalnega in večjega spreminjajočega se sezonskega dela. Stalni del je sestavljen pretežno iz vodnega ledu, medtem ko je sezonski pretežno iz ogljikovega dioksida. Zaradi nagnjene osi vrtenja (25,2°, podobno kot Zemlja) ima Mars izrazite letne čase. Za opazovanje polarnih kap potrebujemo srednje velik teleskop. Oblaki prahu Mars nam je vsem znan tudi po strašnih prašnih viharjih, ki včasih zajamejo cel planet in divjajo neprekinjeno po več mesecev. Večina prašnih viharjev je lokalnega ali regionalnega obsega in lahko zakrijejo manjše ali večje dele znanih površinskih tvorb. Včasih, če so opazovalne razmere res odlične, lahko na robu planetovega diska vidimo meglice in modro bele oblake, če imamo srečo pa še kakšen peščeni vihar.

Če se na Marsu razbesnijo peščeni viharji, ne moremo videti nobenih podrobnosti površja.

Kako mars posneti s planetarno kamero in na kaj moramo biti pozorni

Mars je vsekakor zelo smiselno snemati z namenskimi in zelo dostopnimi planetarnimi kamerami. Pri snemanju Marsa lahko uporabljate cenejše barvne planetarne kamere (na primer ASI120MC obvezna je uporaba UV-IR filtra) ali monokromatske planetarne kamere (na primer ASI120MM za končno barvno sliko potrebujete minimalno R in B filter). Pri uporabi ene ali druge kamere bi vam svetovali še uporabo filtrov IR742, IR807 ali IR850, s katerimi planet Mars snemamo v infrardečem območju spektra.
Infrardeči kanal je posebno zanimiv, ker je svetloba v tem območju veliko manj občutljiva na nemirnost naše atmosfere in tako v kombinaciji s prej naštetimi filtri dobimo precej boljše podrobnosti na površju planeta, kot bi jih dobili pri klasičnem RGB snemanju, kjer sta na udaru atmosfere predvsem zelen in moder barvni kanal (običajno iz naših krajev najslabša!).

Pri uporabi filtrov pa lahko delamo tudi različne kombinacije,poglejmo nekaj možnosti, izbiro in eksperimentiranje pa prepuščamo vam.

  • RGB: pri snemanju uporabimo R, G in B filter in za vsak barvni kanal dobimo svojo sliko.
  • R(G)B: pri snemanju uporabimo R in B filter in za R in B barvni kanal dobimo svojo sliko, sliko za G barvni kanal pa naredimo sintetič no (umetno) z združevanjem R (50%) in B (50%) barvnega kanala.
  • IR(G)B: pri snemanju uporabimo IR in B filter in za IR in B barvni kanal dobimo svojo sliko, sliko za G barvni kanal pa naredimo sintetič no z združevanjem IR (50%) in B (50%) barvnega kanala.
  • RRGB ali RR(G)B ali IRIR(G)B: v tem primeru uporabimo sliko, ki smo jo naredili po postopku RGB, R(G)B ali IR(G)B) za barvno osnovo, na katero dodamo še sliko, narejeno skozi R ali IR filter, kot luminanco, da so določeni detajli bolje vidni
Levo: Srečko Lavbič, pionir planetarne fotografije v Sloveniji, je tako obeležil veliko opozicijo leta 2003. V sredini Mars je ob opoziciji leta 2016 dosegel navidezni premer 18,4 ločne sekunde (foto: Matej Mihelčič). Desno: Kitajski amater Ivan Gong ima srečo – planet imamnogo više na nebu kot mi v Sloveniji. Za fotografija uporablja dostopen 30-centimetrski teleskop tipa Dobson in kamero ASI290.

Kako posnet video obdelamo in pridemo do končne slike, smo v Spiki že obširno pisali, nazoren članek, ki prikazuje postopek po korakih, poleg tega pa vam ponuja še gradivo za vajo, si lahko preberete v arhivu. Za snemanje Marsa bi vsekakor priporočali uporabo dostopnih ASI kamer, saj so preverjeno najboljša izbira številnih amaterjev po svetu. Za zajem videa priporočamo uporabo brezplačnega programa FireCapture. Zlato pravilo, ki ga velja upoštevati tako pri vizualnem opazovanju planeta s teleskopom kot tudi pri snemanju s planetarnimi kamerami je, da je teleskop dobro prilagojen na temperaturo okolice! Dobro sledenje in motoriziran fokuser pa nam bosta močno olajšala delo.

Načrtujte opazovanje in snemanje Marsa

Mars se okoli svoje osi zavrti v 24 urah in 37 minutah. Če hočemo razpoznati temne lise, ki jih vidimo s teleskopom, moramo vedeti, katero stran Marsa trenutno vidimo. Navidezni črti, ki poteka od severnega do južnega pola planeta, in ki gleda neposredno proti Zemlji, pravimo osrednji poldnevnik (meridijan). Ko opazujemo Mars v nekem trenutku, vidimo območje, ki je od osrednjega poldnevnika odmaknjeno za približno 90 stopinj v eno in za 90 stopinj v drugo smer. Vsako uro se Mars zavrti za 14,6 stopinje naprej. Če Mars opazujemo redno vsako noč ob isti uri, hitro opazimo, da nam kaže skoraj isti obraz, saj je njegov dan le za 40 minut daljši od našega. Če hočemo v isti noči videti tudi druge dele planeta, ga moramo opazovati ob različnih urah. Če pa ga opazujemo recimo vsak dan zvečer ob isti uri, se nam bo v šestintridesetih dneh sam zavrtel naokoli in nam razkazal celotno površje. Za letošnjo veliko opozicijo Marsa smo vam pripravili zelo enostavno spletno aplikacijo, ki vam bo v veliko pomoč med opazovanjem na terenu. Pri pripravi na opazovanje pa lahko tudi v tem primeru uporabite brezplačni program Win JUPOS.

Dobrodošli v klubu fanatičnih opazovalcev priljubljenega rdečega planeta. Po vsem, kar smo povedali, ne dvomimo, da vas nismo navdušili. Julija tako zavihajmo rokave in oddelajmo nekaj nočnih dežurstev, potem pa bomo lahko vsaj 26 mesecev počivali. V tokratnem članku smo podali kar nekaj koristnih napotkov, upoštevajte jih, nikakor pa se jih ne držite kot pijanec plota! Opazujte in snemajte, eksperimentirajte in bodite ustvarjalni, tudi če nimate največ jega ali najkvalitetnejšega teleskopa. Veseli bomo vašega opazovalnega poročila, morda skice planeta in tudi vaše prve slike s planetarno kamero.