Opazujmo in fotografirajmo planet Mars v opoziciji 2014

0

Avtor: Jure Atanackov / ADL

8. aprila 2014 prihaja v opozicijo planet Mars. Po dobrih dveh letih bo ponovno v najugodnejši legi za opazovanje. Po vremensko katastrofalni jeseni in zimi lahko končno odprašimo teleskope in jih uperimo v vedno dinamični in spremenljivi Rdeči planet. Zemlji najbolj podoben planet v Osončju, v smislu površinskih značilnosti in atmosfere, vztrajnemu opazovalcu nudi številne zanimivosti.

V obširnem članku Opozicija Marsa 2014 (Spika, marec 2014) boste lahko izvedeli, kaj vse na Marsu lahko opazujemo, kako ga rišemo, s čim vse ga lahko posnamemo in še mnogo več! Tukaj pa vam, kot zanimivost ponujamo nekaj osnovnih informacij za opazovanje.

Preberite si celotno vsebino članka Opozicija Marsa 2014naročite se na astronomsko revijo Spika še danes.

Kje in kako najdemo Mars na nebu?

Mars je v opoziciji 8. aprila, ko se nahaja v ozvezdju Device, najbliže Zemlji pa je 14. aprila, ko njegov navidezni premer doseže 15,1 ločne sekunde. Med letošnjo opozicijo je proti nam obrnjen Marsov severni pol.

Mars bomo opazovali tudi na letošnjem Messierjevem maratonu in srečanju ljubiteljev astronomije, na predavanju pa boste izvedeli še nekaj zanimivih informacij, ki vam bodo koristile pri opazovanju planeta Mars.

Kako najdem planet Mars na nebu?

Kako planet Mars v tokratni opoziciji najdemo med zvezdami?

Marsove opozicije se delijo na perihelijske in afelijske. Marsova orbita je nekoliko eliptična, s perihelijem na 1,38 astronomske enote in afelijem na 1,67 astronomske enote od Sonca. Tako je Marsova navidezna velikost na našem nebu odvisna od tega, na katerem delu orbite je, ko se srečamo (in je s tem v opoziciji). Letošnja opozicija je afelijska.

Kako in s čim torej opazovati planet Mars?

Opazovanje planetov je lahko izjemno zanimiva aktivnost, če se tega lotimo na pravi način in s pravim miselnim pristopom. Ker ves čas gledamo skozi naše turbulentno ozračje in nam sliko planeta pači seeing, moramo za uspešno opazovanje čakati na trenutke, ko se ozračje nekoliko umiri. Takrat na planetih zagledamo mnogo več finih podrobnosti. Na voljo imamo dva načina opazovanja: risanje in slikanje (fotografiranje). S pozornim opazovanjem in skiciranjem lahko na Marsu že z manjšimi teleskopi vidimo izjemne podrobnosti!

Planet Mars med opazovanjem lahko skiciramo na papir.

Skica Marsa pri vizualnem opazovanju skozi 15-centimetrski akromatski refraktor (300-kratna povečava) pri odličnem seeingu. Ilustracija: Jure Atanackov

Slikanje (fotografiranje) planetov so dodobra spremenile nove, nizkocenovne kamere, s katerimi lahko posnamemo veliko število posnetkov. V praksi snemanje Marsa poteka tako, da naredimo približno 1 do 2 minuti dolge zaporedne posnetke skozi RGB filtre. Vsak film nato obdelamo z namenskim programskim orodjem, ki sešteje in povpreči posamezne sličice iz filma, s tem, da imamo možnost nadzorovati selekcijo sličic glede na kvaliteto (popače nje zaradi seeinga). Dve najboljši orodji za to sta programa Registax in AutoStakkert!2. Končni izdelek obdelamo v drugih orodjih za obdelavo slik, na primer v IRIS-u ali PhotoShop-u.

Za opazovanje in fotografiranje planeta Mars je primeren praktično vsak teleskop. Newtonovi reflektorji, Schmidt-Cassegraini in ostali refraktorji najrazličnejših premerov. Izbiro teleskopa za opazovanje planetov lahko povzamemo z do neke mere nasprotujočima si izjavama dveh velikanov optike modernega časa: »Get your optics right first, then comes everything else,« (Roland Christen, Astro-Physics) in »Don’t worry about what telescope you own, or its quality. Just get out under the night sky and enjoy God’s wondrous universe.«

Upoštevajte pravila, kako priti do najboljše slike planetov, a opazujte tudi, če nimate največjega ali najkvalitetnejšega teleskopa. Predvsem pa opazujte, ne le gledajte!

fotografija-marsa

Fotografija Marsa nam z nekaj znanja in vztrajnosti pokaže osupljive podrobnosti. Pa veselo na delo! Foto: Jure Atanackov in Matic Smrekar

Mirna atmosfera oz. dobri opazovalni pogoji

Zelo pomemben faktor pri opazovanju planetov igrajo dobri opazovalni pogoji. Seenig je pojav migetanja slike v teleskopu zaradi nemirne atmosfere, ki zmanjšuje ostrino in kontrast ter s tem vidnost podrobnosti. Bolj podrobno smo seeing in opazovalne pogoje opisali v članku, ki ga najdete v marčevski Spiki.

Kaj lahko opazujemo na Marsu?

Mars je bogat s površinskimi podrobnostmi, ki so v dosegu ljubiteljskih teleskopov. Njegovo površje je posuto s številnimi temnimi in svetlimi območji, ki ustrezajo obsežnim puščavskim ravnicam, hribovitim predelom, velikim kanjonom in udarnim bazenom ter vulkanskim ščitom. Temna območja, ki jih lahko prepoznamo že skozi manjše teleskope, vključujejo: Syrtis Major, Mare Tyrrhenum, Mare Cimmerium, Mare Sirenum, Solis Lacus (»Eye of Mars«), Mare Erythraeum, Mare Acidalium, Sinus Sabaeus, Sinus Meridiani.

Karta Marsa z označenimi površinskimi značilnostmi.

Karta Marsa z označenimi površinskimi značilnostmi, ki jo je iz posnetkov med opozicijo 2005 naredil angleški astronom Damian Peach.

Mars ima dinamično atmosfero s številnimi meteorološkimi pojavi, ki jih lahko opazujemo z ljubiteljskimi teleskopi, čeprav je Marsova atmosfera mnogo bolj redka kot Zemljina, in je tlak na površju le 0,6% tistega na Zemlji oziroma je enak kot v naši atmosferi na višini 35 kilometrov. Kljub temu se v Marsovi atmosferi oblikujejo različni oblaki in megle iz vode in ogljikovega dioksida.

Mars ima, tako kot Zemlja, dve polarni kapi – severno in južno. Obe sta sestavljeni iz manjΠega stalnega in spreminjajočega se sezonskega dela. Stalni del je sestavljen pretežno iz vodnega ledu, medtem ko je sezonski pretežno iz ogljikovega dioksida. Zaradi nagnjene osi vrtenja (25,2°, podobno kot Zemlja) ima Mars izrazite letne čase.

Mars je seveda znan po ogromnih prašnih viharjih, ki včasih zajamejo cel planet in divjajo neprekinjeno po več mesecev. Večina prašnih viharjev je lokalnega ali regionalnega obsega in lahko zakrijejo manjše ali večje dele znanih površinskih tvorb.

Rdeči planet je za opazovalce vsekakor zanimiva opazovalna tarča. Pozornemu in vztrajnemu opazovalcu nudi možnost opazovanja različnih meteoroloških in sezonskih pojavov, na daljši rok tudi spreminjanja njegovega površja. Za uspešno opazovanje pa se je treba potruditi: pripraviti teleskop in dodatno opremo, pri slikanju tudi ustrezno programsko opremo, naleteti moramo tudi na soliden seeing. Z vsakim opazovanjem pridobimo nove izkušnje in se podrobneje spoznamo s planetovim površjem ter oblaki in z vsakim opazovanjem vidimo ve≠ finih podrobnosti. Z nekaj sreče naletimo tudi na noč z izjemno dobrim seeingom, ko slika planeta v teleskopu skoraj ne ali pa sploh ne migeta in lahko uporabimo velike povečave, pogled na planet pa je kot iz vesoljske ladje v visoki orbiti nad njim.

Veliko uspeha pri opazovanjih Rdečega planeta vam želimo! V uredništvu z veseljem pričakujemo vaše opazovalno poročilo ali fotografijo!

Delite na

O avtorju

e-Spika

Mlajša digitalna sestra tiskane revije Spika. Tiskna revija Spika je z vami že od leta 1993, digitalna Spika pa od leta 2013.

Komentirajte