Pet izletov v našo bližnjo okolico, kjer še lahko občudujemo naravno temno nebo

0

Dvojna poletna Spika prinaša zaslužen poletni dopust v uredništvo in nedvomno tudi vam. Toda kam na dopust, če ste astronomski zanesenjak, ljubitelj neokrnjene narave in temnega neba, bi pa morda ob tem skočili še v morje ali kakšno reko in seveda ob vsem uživali s svojo družino? Tokrat smo vam pripravili pet zanimivih izletov pod temno nebo (rdeče točke na karti) v naši bližnji okolici, vsi pa so v dosegu nekaj ur vožnje z osebnim avtomobilom in trajektom. Kot lahko vidite na karti svetlobnega onesnaženja, so izbrana območja taka, da v radiju 100 kilometrov nimajo večjih virov umetne svetlobe mest. Odpravili se bomo v sosednjo Avstrijo, na Hrvaško, v Bosno, Črno goro in na koncu še v Francijo. Pa se podajmo na naše poletno popotovanje.

Karta kvalitete nočnega neba v državah okoli Slovenije. Temnejše kot je območje, bolj temno je nočno nebo.

Izlet v Avstrijo (Edelweißspitze)

Natanko 239 kilometrov severno iz Ljubljane (dobre 3 ure vožnje) sredi avstrijskih Alp je znamenita visokogorska alpska cesta (ena od številnih v Avstriji) Grossglockner (Großglockner Hochalpenstraße). Na 48 kilometrih, ki nas vodijo skozi avstrijski zvezni deželi Salzburg in Tirolsko, prevozimo vse podnebne in rastlinske pasove med Avstrijo in Arktiko: travnike, gozdove, planine, skale in led, na koncu poti pa stojimo še pred najvišjo goro Avstrije, Velikim Klekom/Großglocknerjem, ki se dviga kar 3798 metrov nad morje.

Pogled s platoja Edelweißspitze na okoliške vršace vas bo navdušil podnevi, ponoči pa temno nebo.

Visokogorska alpska cesta Grossglockner je odprta od začetka maja do začetka novembra. Za vožnjo po njej je potrebno kupiti dnevno ali mesečno karto. Na delu poti vas lepo urejena asfaltirana pot vodi tudi na znameniti vrh Edelweißspitze. Ta je s svojimi 2571 metri nadmorske višine med najvišjimi kraji v Alpah, ki so dostopni z avtomobilom in izjemno priljubljena točka številnih amaterskih astronomov, pogosto tistih z velikimi teleskopi. Pot do vrha je seveda lepo urejena in asfaltirana, na vrhu pa nas pričaka veliko parkirišče. Lokacija ponuja temno nebo, seveda pa soju žarometov iz severne Italije nikakor ne ubežimo! Na samem vrhu lahko najamemo tudi majhno idilično kočo z izjemnim razgledom. Več podatkov o sami gorski cesti in možnih izletih v njeno okolico najdete na spletni strani www.grossglockner.at

Češki astronomi na platoju Edelweißspitze opazujejo z velikimi Dobsoni.

Izlet na Hrvaško (Lastovo)

Sosednja Hrvaška je Slovencem zagotovo zelo dobro poznana. Toda resnici na ljubo je večji del obale gosto poseljen in pretirano ter neustrezno osvetljen, zato praktično ne ponuja temnega neba. Malenkost boljša situacija je na otokih, kot so Korčula, Pelješac (v vasi Lovište sem leta 2017 na vrhuncu turistične sezone doživel, da so po 22. uri ugašali luči), Vis in Lastovo.

Lastovo je idilična poletna destinacija za ljubitelje astronomije, čistega morja in miru.

Lastovo je zagotovo med tistimi otoki, ki še vedno ponuja temno nebo, mir in odlično lokacijo za poletni dopust, nenazadnje pa je ljubiteljem temnega neba zaradi številnih aktivnosti na to tematiko že dobro znan. Če se odpravimo do Lastova, bomo do Splita prevozili 467 kilometrov (dobrih 5 ur vožnje), od Splita do Lastova pa 90 kilometrov prepotovali s trajektom Jadrolinije (potrebovali bomo dobre 4 ure). Slabost Lastova je morda le ta, da ni pretirano visok in so obalna mesta kot Dubrovnik in Split na praktični isti nadmorski višini. Če boste na Lastovu, se odpravite na heliodrom (pot je urejena), ki leži na višini 355 metov nad morjem in je kot tak najbolj primeren za astronomska opazovanja.

Lastovo in njegovo temno nebo na posnetku članov iz Društva za Temno nebo Slovenije.

Izlet v Bosno

Bosna in Hercegovina ponuja številne lokacije s temnim nebom. Obmejno območje s Hrvaško, kjer je Nacionalni park Una, je praktično idilična lokacija za vsakega astronoma. Redko poseljena območja in zapuščene vasi, ki so posledica zadnje vojne, po drugi strani prinašajo neokrnjeno naravo in seveda izredno temno nebo. Sledov masovnega turizma in pretirane javne razsvetljave na tem območju ni.

Primerjava nočnega neba iz okolice Ljubljane in na bosansko-hrvaški meji (desno). Dodatni komentar ni potreben!

Za pot do omenjene lokacije boste iz Ljubljane prevozili 320 kilometrov (dobre 4 ure vožnje). Hrvaška ter Bosna in Hercegovina ponujata še druge zanimive astronomske lokacije, ki jih v tem članku ne bomo omenjali.

Na bosansko-hrvaški meji, nekje sredi ničesar, nekje, kjer je nebo še vedno temno vse do obzorja.

Toda pri raziskovanju na celinskem delu moramo biti skrajno previdni; razlog za previdnost tiči v minskih poljih, ki jih je na omenjenih območjih še vedno zelo veliko! Nikakor ne zapuščajte urejenih poti, če niste povsem prepričani, da je to zares varno.

Temno nebo vse do obzorja, ki te navduši! Svetla “zvezda” spodaj levo je Mars.

Izlet v Črno goro (Nacionalni park Durmitor)

Podajmo se še malenkost južneje. V Črni Gori lahko obiščemo njihov največji Nacionalni park Durmitor. Park je od leta 1980 na Unescovem seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine. Obsega masiv Durmitor, kanjone rek Tara, Draga in Sušica, zgornji del kanjona Komarnice, kjer se dvigajo številni vrhovi, od tega 48 z več kot 2000 metri nadmorske višine.

Nacionalni park Durmitor ponuja številne naravne znamenitosti, med katerimi zagotovo izstopajo globoki kanjoni.

Najvišji vrh je Bobotov kuk z 2525 metri nadmorske višine. Durmitor ima tudi 18 ledeniških jezer. O lepotah Nacionalnega parka Durmitor bi seveda lahko pisali, a to ni namen tega članka. Precej redko poseljeno območje in razmeroma malo javne razsvetljave je gotovo zanimivo za ljubitelje temnega neba. Za pot do omenjene lokacije boste iz Ljubljane prevozili 700 kilometrov (10 ur vožnje).

Zoran Savić je tam v objektiv takole ujel Rimsko cesto.

Izlet v Francijo (Korzika)

Tokratno astronomsko popotovanje bomo zaključili na Korziki. Korzika je četrti največji otok v Sredozemskem morju in je del Francije, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka. Da pridemo do Korzike, bomo najprej prevozili pot do pristanišča v Livornu, iz Ljubljane oddaljenega 560 kilometrov (slabih 6 ur vožnje), potem pa sledi še dobre štiri ure s trajektom ponudnika Moby Lines ali Corsica Ferries do pristanišča v mestu Bastia.

Jutro na Korziki po uspečnem nočnem fotografiranju poletnih meglic.

Številne ozke in čudovite panoramske ceste vas popeljejo v osrčje Korzike na višine krepko nad 1000 metrov. Priporočamo vam, da obi- ščete predvsem prelaza Col de Vergio in Col de Sevi ali dolino Asco. Vse naštete lokacije so v območju, kjer je malo mest in je nebo najbolj temno. Če pa svojega teleskopa nimate, lahko v kraju Erbajolo najamete apartma z observatorijem, kjer imajo na voljo 102-milimetrski refraktor in kar 60-centimetrski povsem avtomatiziran teleskop tipa Dobson (več na stelle-di-corsica.com ali altupratu.com).

Če želite lahko na Korziki uživate v najetem apartmaju z astronomskim observatorijem z vso pripadajočo opremo.

Omenjene lokacije (razen Nacionalnega parka Durmitor) smo družinsko že večkrat obiskali in zato jih – kot idejo za letošnje poletje iz lastnih izkušenj predlagam tudi vam. Seveda bi se v okolici našle še kakšne zanimive astronomske lokacije, a pri izboru smo upoštevali tri kriterije. Prvi je seveda temno nebo (ali čim bolj temno) vse do obzorja, drug kriterij je dolžina potovanja (od vikend izleta do daljšega dopusta), tretji kriterij pa je seveda finančni, kjer je nekaj za plitve, nekaj pa za globoke žepe. Na omenjene lokacije se lahko odpravite z vsakim avtom, tako da s seboj lahko peljete tudi veliko astronomske opreme, lahko rezervirate nočitve, spite v avtu ali šotoru … skratka, za vsak okus nekaj.

Kjerkoli že boste preživeli letošnje poletje, vam želimo čim več jasnih noči in temno nebo vse do obzorja!

Delite na

O avtorju

Matej Mihelčič

Urednik Spikinega spletišča, astrofotograf, popularizator astronomije, organizator astronomskih srečanj in delavnic.