Planet Saturn – snemanje Saturna s planetarno kamero in obdelava posnetkov

0

Saturn in Mars sta v teh dneh še vedno v ugodni legi za opazovanje. Če le imate možnost, ju opazujte ali fotografirajte ne glede na velikost ali tip vašega teleskopa! Prav zato bomo današnji vodič (prvi slovenski) namenili Saturnu, plinastemu gospodarju prstanov. Kako in s čim ga fotografirati oziroma bolj pravilno rečeno snemati? Kako posnete filme obdelamo, da dobimo čim več podrobnosti in barv? V današnjem planetarnem vodiču visokoresolucijske fotografije smo pripravili kopico zanimivih informacij, ki bodo koristile tistim, ki se sploh prvič srečujete s planetarno fotografijo, morda pa boste tudi izkušeni prebrali kakšen zanimiv namig.

Prenos video posnetka Saturna za vajo – 2GB

Snemanje planetov, predvsem pa končni rezultati so v največji meri odvisni od opazovalnih razmer. Vetrovi v višinah in nižinah, turbulence v ozračju in v sami optični cevi, transparenca in višina planeta nad obzorjem igrajo zelo veliko vlogo pri kvaliteti končne slike. Za poučen prikaz, kako se pogoji spreminjajo, smo pripravili zanimivo primerjavo Saturna, posnetega v isti noči.

Verjetno film ne potrebuje dodatnega komentarja! Povsem jasno je, kakšna so lahko naša realna pričakovanja glede končnega rezultata. Lepotca z obročem naslednjih 10 let praktično ne bo mogoče opazovati više od 25 stopinj nad obzorjem! Dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti, ali pa z vso opremo odpotovati daleč v južne kraje. Leta 2017, ko bo njegov obroč najbolj odprt, ga bomo lahko opazovali le 22 stopinj nad obzorjem v ozvezdju Kačenosca. To pa pomeni, da bodo pogoji v atmosferi še bolj izrazito negativno vplivali na kvaliteto posnetkov. Seveda pa ne smemo obupati! Kljub omenjenemu dejstvu lahko z najnovejšimi kamerami naredimo izredno kvalitetne posnetke, z naprednimi postopki obdelave pa neverjetne končne slike planeta. Le nekaj več truda bo potrebno vložiti v računalniško obdelavo in se morda odpeljati na kakšen višji hrib, da bo že vhodni posneti material boljši.

Za tokratni prispevek smo Saturn snemali s 30-centimetrskim teleskopom tipa Newton pri gorišču okrog 6000 milimetrov in s cenovno dostopno, barvno planetarno kamero ASI120MC-S (USB2.0 različica stane 199 EUR!). Saturn sva s Tejo Fabjan iz domačega vrta snemala 5. junija 2015 med 20:53 in 21:09 UT.

Prenos video posnetka Saturna za vajo – 2GB

Ko teleskop postavimo pod nočno nebo, najprej počakajmo tako dolgo, da se optična cev ohladi na temperaturo okolice. Nato optiko ustrezno skolimiramo, najbolje na kakšni svetlejši zvezdi blizu samega planeta. Ko zaključimo postopek, teleskop obrnemo proti planetu. V fokuser namestimo še ustrezen, kvaliteten Barlow, da dobimo daljše gorišče (pri gorišču na primer 1500 milimetrov bo planet majhen!) ter kamero (v našem primeru ASI120MC-S z IR-UV Cut filtrom in korektor atmosferske disperzije). Enostavna formula za optimalno gorišče teleskopa se glasi: 30-krat večje od premera objektiva, če uporabljamo kamero s 5-mikronskimi slikovnimi elementi oziroma 20-krat večje od premera objektiva, če uporabljamo kamero s 3,75-mikronskimi slikovnimi elementi.
Pri snemanju planetov svetujemo tudi čim bolj natančno polarno nastavitev montaže. Ker običajno snemamo pri velikem gorišču, se bo nenatančna polarna nastavitev še kako poznala in potrebni bodo neprestani popravki, saj nam bo planet kar bežal iz vidnega polja. Sicer pa lahko v programu FireCapoture uporabimo tudi možnost Autoguide! Tistim, ki uporabljate barvno kamero (tudi tisti, ki mislite planete opazovati samo vizualno), toplo priporočamo uporabo korektorja atmosferske disperzije. V našem primeru smo ga uporabljali. Razlika, kot vidite je očitna!

korektor-atmosferske-disperzije-primerjava

Na sliki je Saturn, posnet z barvno kamero in korektorjem atmosferske disperzije. Na levi je posnetek brez korekcije, na desni pa s pravilno izbrano korekcijo.

Kamero upravljamo v brezplačnem programu FireCapture (na spletu najdete še nekaj podobnih, mi priporočamo tega). Pri uporabi barvne kamere se boste na začetku verjetno malo čudili, kako da je slika na monitorju črno-bela, če pa je kamera barvna?! Pod Options v programu FireCapture odkljukajte Debayer in slika planeta bo postala barvna. Debayer imamo odkljukan samo v času ostrenja in priprav. Ko pričnemo z dejanskim snemanjem pa zaradi bolj hitrega delovanja računalnika to funkcijo izklopimo. Zelo pomembno je, da planet dobro izostrimo. Pri tem postopku si pomagamo s prilagajanjem nastavitve Gamma, da dobimo dobre kontraste v območjih, ki so nam v pomoč pri ostrenju. Pri ostrenju Saturna si pomagamo na primer s Cassinijevo ločnico in samim obročem. Bližnjic pri ostrenju ni, najboljši nasvet je – čas in praksa.
V našem primeru so bile končne nastavitve za 30-centimetrski teleskop take: osvetlitev 48 milisekund, gain 100 in hitrost snemanja 20 sličic na sekundo. Seveda bodo vaše nastavitve drugačne (drugačen teleskop, kamera in opazovalne razmere!). Pri iskanju ustrezne nastavitve snemanja nam je v pomoč histogram, ki je bil v našem primeru na okrog 70%. Ko imamo vse pripravljeno, le še omejimo čas snemanja. Pri Saturnu je priporočljivo, da se en posnetek snema do 4 minute. Če bomo snemali dlje časa, bomo izgubili fine podrobnosti na površju planeta zaradi njegovega vrtenja okoli osi, kar pa seveda ni nič narobe. Vse je odvisno od tega, kakšen končni rezultat želimo. Vsaj trenutno na površju Saturna ni nobenih posebnih podrobnosti! V našem primeru smo Saturn snemali kar 900 sekund (15 minut!).

Video najprej obdelamo v brezplačnem programu AutoStakkert!2.

Video najprej obdelamo v brezplačnem programu AutoStakkert!2.

Posnetek naložimo v program Autostakkert!2. Program običajno sam določi pravo Debayer matriko, v kolikor za ASI120MC v meniju pod Color ne izberemo Force bayer GRBG (za druge modele barvnih kamer preverite pravo nastavitev pri proizvajalcu!).

Uporabniki barvnih kamer moramo biti pozorni na pravilno izbiro Debayer vzorca! Prva slika prikazuje črno belo sliko Saturna, ko je debayer izklopljen, druga prikazuje nepravilno izbran debayer vzorec, tretja pa pravilno izbran debayer vzorec za kamero ASI120MC.

Uporabniki barvnih kamer moramo biti pozorni na pravilno izbiro Debayer vzorca! Prva slika prikazuje črno belo sliko Saturna, ko je debayer izklopljen, druga prikazuje nepravilno izbran debayer vzorec, tretja pa pravilno izbran debayer vzorec za kamero ASI120MC.

Ko uredimo barve, posnetek najprej analiziramo, nato pa določeno število najboljših sličic zložimo v eno samo sliko (postopek se imenuje stack). Na ploskvici planeta določimo poravnalne točke (Aligment Points (tudi kratica AP)). AP naj bodo večje (na primer AP size 80) in naj bodo razporejene po obroču in ploskvici planeta. Najbolje je, da jih narišemo ročno z enostavnim klikom (izbrišemo pa jih z desnim klikom). V okenca Number of frames to stack vpišemo, koliko sličic hočemo zložiti v posamezno sliko. V noči z dobrimi opazovalnimi razmerami uporabimo večje število, v noči s slabšimi pa manjše število posameznih sličic. V našem primeru bomo od 20.000 posnetih sličič (v programu prikazano spodaj levo) v končno sliko zložili 5000 izbranih, najbolj kvalitetnih sličic. Večje število sličic pomeni, da bomo na končni sliki imeli manj šuma, a kot smo že omenili, se ne splača pretiravati, če so bile opazovalne razmere slabe. Izberemo še Drizzle 1.5 X. Drizzle je prav poseben algoritem, ki bo majhno sliko Saturna umetno in to zelo kvalitetno povečal za 1,5-krat. Naš končni rezultat po nekaj minutah dela in procesiranja v programu Autostakkert!2 je tako zložena slika v formatu TIF.

Sliko, ki jo naredimo s programom Autostakkert!2 odpremo v programu Registax, kjer uporabimo orodje Wavelets. Orodje Wavelets naredi mali čudež!

Sliko, ki jo naredimo s programom Autostakkert!2 odpremo v programu Registax, kjer uporabimo orodje Wavelets. Orodje Wavelets naredi mali čudež!

To zloženo sliko Saturna odpremo v programu Registax. V programu uporabimo orodje Wavelets, ki nam omogoča, da izostrimo podrobnosti na različnih nivojih (od 1 do 6 oziroma od najmanjših do največjih). Uporabimo še funkcijo RGB Balance (v okenčku nato kliknemo Auto balance), da je planet v barvah na ekranu videti naravno, tako kot ga vidimo skozi okular.

Sliko Saturna na koncu lepotno obdelamo še v programu Photoshop.

Sliko Saturna na koncu lepotno obdelamo še v programu Photoshop.

Sliko, ki smo jo obdelali v programu Registax, nato odpremo s programom Photoshop (lahko uporabimo tudi brezplačni GIMP), s katerim bomo na sliki Saturna uredili še nekaj lepotnih popravkov. Sliko najprej pravilno obrnemo, poigramo pa se še z orodji in filtri (Levels, Curves, Hue/Saturation, Unsharp Mask, Reduce Noise …), da dobimo želen rezultat. Po potrebi uporabimo še Color balance, da prilagodimo barve, da je vse videti naravno. Kot vidimo, lahko na naši končni fotografiji prepoznamo kopico zanimivih podrobnosti.

Na Saturna, ki smo ga posneli iz domačega vrta lahko prepoznamo številne zanimive podrobnosti.

Na Saturna, ki smo ga posneli iz domačega vrta lahko prepoznamo številne zanimive podrobnosti.

Seveda obstajajo še bolj napredne in zahtevnejše oblike obdelave fotografije Saturna in ostalih planetov, ki pa presegajo okvire tega osnovnega vodiča. O njih bomo pisali ob kakšni drugi priložnosti.

Kot lahko vidimo, je postopek snemanje planetov in obdelava končnih slik zelo enostaven. Dejstvo je, da za snemanje planetov, Sonca in Lune potrebujemo veliko manj opreme (manjši finančni vložek), postopki obdelave fotografij pa so, če jih primerjamo s postopki obdelave fotografij meglic ali galaksij, zelo enostavni in hitri. Zelo primerno za vse šole, društva in posameznike, ki imate manj časa. Vsekakor pa velja stari pregovor: “Brez muje se še čevelj ne obuje!” Zato le veselo na delo, vaše rezultate, takšne in drugačne, pa na uredništvu Spike že nestrpno pričakujemo, saj pripravljamo veliko septembrsko galerijo Saturna in Marsa.

Delite na

O avtorju

Matej Mihelčič

Urednik Spikinega spletišča, astrofotograf in organizator astronomskih srečanj.

Komentirajte