Saturn je v opoziciji v petek, 3. junija, in potuje po nebesnem svodu od mraka do zore. Smo torej sredi najboljšega obdobja v letu za opazovanje tega 1,35 milijarde kilometrov oddaljenega nebesnega telesa in za občudovanje izredne lepote njegovih kolobarjev. Ko je blizu poletni solsticij, so noči kratke, Saturnov položaj v Kačenoscu pa mu preprečuje, da bi prilezel več kot 25 stopinj visoko nad južno obzorje. Slabi opazovalni pogoji nizko nad obzorjem in svetlobna onesnaženost so torej lahko motnja za opazovalce, ki si prizadevajo dobiti slike zelo visoke ločljivosti, a naj vam to ne vzame poguma pri iskanju tega planetarnega zrna zlata. Saturn je prvi že davnega leta 1610 opazoval Galileo Galilei. Ker njegov teleskop še ni bil dovolj kvaliteten, da bi z njim prepoznal Saturnove obroče, kot jih poznamo danes, je v svoj opazovalni dnevnik narisal zelo grobe skice planeta z obroči.
Saturnovi kolobarji s prostim očesom ali z lovskim daljnogledom niso vidni. Da bi lahko razločili čudovite kolobarje, ki obkrožajo po velikosti drugega plinastega velikana v Osončju, moramo uporabiti daljnogled ali teleskop z najmanj 30-kratno povečavo. Večji teleskop nam bo sicer omogočal večje povečave, in v dobrih opazovalnih pogojih bomo tako videli več podrobnosti. Kako v relnosti izgleda pogled na Saturn skozi 30-cm teelskop in kamero ASI120MC? Oglejte si video spodaj!
Pri opazovanju skozi teleskop seveda imejmo realna pričakovanja in ne pričakujmo, da bomo Saturn skozi teleskop videli, kot na fotografijah. Spodnja fotografija prikazuje pogled na Saturn skozi 25-cm teleskop pri 250-kratni povečavi.
Na Saturnovem disku je mogoče opaziti pasove oblakov; spominjajo na Jupitrove, toda okraste barve niso tako izrazite. V zgradbi kolobarjev je mogoče opaziti tudi črne ločnice, najširša je Cassinijeva, v okolici planeta pa več lun, med njimi Titan, ki prizor še polepšujejo.