Slovenski astrofotografi – Jure Stare

0

Tokrat smo se odpravili v majno in prijetno dolenjsko vasico na obisk k Juretu Staretu. Jureta bralci Spike verjetno že dobro poznate (preberite še njegov potopis Astronomska ekskurzija v Avstralijo), saj njegove slike že leta krasijo in bogatijo revijo. Zato je prav, da ga predstavimo tudi v naši novi rubriki.

Jure prihaja iz Ljubljane, v toplejših mesecih pa se velikokrat odpravi pod temno nebo na dolenjsko, kjer ima vikend, zraven katerega stoji sodobno opremljen astronomski observatorij s kupolo. Observatorij je v celoti avtomatiziran, zato ga lahko upravlja tudi iz oddaljene in svetlobno presvetljene Ljubljane. Jure se sicer poklicno ukvarja z geoinformacijskimi sistemi, njihovo izdelavo in raznimi analizami s področja geoinformatike. To znanje mu tudi omogoča, da vzdržuje po svetu zelo poznano spletno stran za spremljanje svetlobnega onesnaženja, ki je dostopna na naslovu lightpollutionmap.info (kratka predstavitev strani je spodaj).

jure-stare-observatorij

Astronomija ga je zanimala že v osnovni šoli, dejansko pa se je začel z njo ukvarjati šele več kot deset let kasneje, nekje proti koncu leta 2004, ko si je kupil svoj prvi pravi teleskop. »Pravzaprav ne vem, zakaj se je začelo ravno takrat, kot se je. Nekatere stvari se pač začnejo brez nam znanega razloga, tako kot nekatere stvari v vesolju,” zamišljeno pripomni. Prvi teleskop ga je tako navdušil, da ni trajalo dolgo, ko si je že želel še več. »Hotel sem videti, kako je, če se nanj privije fotoaparat,« nasmejano pravi in zaključi: »Mislim, da je bilo to nekje v letu 2005, ko sem prvič fotografiral znamenito M 57 in to kar s kompaktnim digitalnim fotoaparatom, ki sem ga imel slučajno pri roki.« Njegovo prvo sliko smo za referenco dodali tudi v galerijo, malo zato, da vas vzpodbudimo k fotografiranju neba, malo pa zato, da pokažemo, kakšen napredek je naredil v tem času. Kasneje si je sposodil DSLR fotoaparat in poskusil še z njim. Ko je videl, da se da s takšnim fotoaparatom delati dobre astronomske slike, ni bilo nobenega zadržka več in takoj si je kupil svojega, izključno za ta namen.

jure-stare-observatorij-M27

Planetarna meglica M 27 v ozvezdju Lisička. Skupni čas osvetlitve skozi H-alfa in OII filter je bil 500 minut. Posneto s 37-centimetrskim zrcalnim teleskopom.

Kaj mu je pri astrofotografiji najbolj všeč? »že s preprosto fotografsko opremo lahko pokukaš globoko v temno vesolje, ugotoviš, da nebo nad nami ni samo črno in posuto z belimi zvezdami, ampak polno objektov najrazličnejših barv in oblik«. Ko je osvojil osnove fotografiranja svetlejših objektov, s katerimi je seveda začel, si je želel še globlje in iz zajetih slik izluščiti še večje podrobnosti, kar pa, kot običajno, za seboj prinese bolj zapletene tehnične pripomočke in sisteme. »Ko se teh nabere cel kup in morajo med seboj delovati usklajeno, se velikokrat začnejo težave,« pravi. »Seveda pa zapletov ne gre pripisati samo tehniki, tukaj so še vremenski pogoji, ki morajo biti ustrezni, da lahko sploh kaj posnameš in pa seveda čas za ta hobi. Tako kot pri vsaki stvari tudi tu ne gre brez volje, trdega dela in vztrajnosti. Brez vsega tega ni rezultatov.«

Juretova prva slika - znamenita M 57, posneta s kompaktnim fotoaparatom Canon S50 3x zoom skozi Celestron 30mm Ultima (10x15s, ISO 400).

Juretova prva slika – znamenita M 57, posneta s kompaktnim fotoaparatom Canon S50 3x zoom skozi Celestron 30mm Ultima (10x15s, ISO 400).

Kaj pa oprema? Kaj trenutno največ uporablja? »Trenutno imam kar nekaj opreme, v glavnem pa je to oprema za fotografiranje objektov globokega vesolja in Sonca. Imam nekaj teleskopov in objektivov z različnimi gorišči, s katerimi lahko posnamem vse od širokokotne fotografije Rimske ceste pa do najmanjših objektov, kot so kakšne majcene planetarne meglice.« Največji teleskop, ki ga je pred leti sestavil sam, je postavljen v njegovem observatoriju. Premer zrcala je 37 centimetrov in je namenjen izključno fotografiranju globokega vesolja s hlajeno monokromatsko astro kamero in filtri. Res čudovit in lepo izdelan teleskop je nameščen na nemški ekvatorialni montaži Gemini-42 Observatory+. Ker se Jure zelo rad ukvarja s tehniko, se z veseljem loteva vseh tehničnih izzivov. »še toliko bolj me motivira, da bo moj izdelek točno tak, kot si ga želim, pa še dostikrat na koncu prihranim kaj denarja. Mislim, da je veliko amaterskih astronomov takih, ki sami naredijo kakšno stvar na področju, na katerem so podkovani ali pa so se pripravljeni naučiti in ne kupujejo kar vse povprek.«

Za astrofotografijo na terenu danes uporablja različne DSLR fotoaparate. Kot pravi, rad pogleda tudi na Sonce, ki je v H-alfa svetlobi vedno zelo zanimivo. Za slikanje skozi ta teleskop uporablja visokohitrostno monokromatsko kamero ASI174. Ker je Jure izkušen, smo ga seveda vprašali, kaj bi svetoval začetnikom, da bodo tudi oni nekoč prišli do rezultatov, podobnih njegovim. »Moj nasvet za začetnike bi bil, da naj nikar ne hitijo, ker objekti globokega vesolja ne bodo nikamor zbežali. Na začetku je že z majhno spremembo tehnike v pravo smer viden veliko boljši rezultat. Predvsem pa je treba veliko eksperimentiranja v programih za obdelavo posnetih fotografij!«

Naš klepet se je nadaljeval še dolgo v večer, teleskop v observatoriju pa je veselo brnel in fotografiral …

Kje še najti kraje s temnim nebom?

Veste, kaj je drugo najbolj pogosto vprašanje današnjega astronoma? Poleg »ali bo jasno?« je to »kje pa najti zares temno nebo?«. No, na našo veliko srečo je Jurij Stare že pred leti zasnoval spletno stran na naslovu lightpollutionmap.info, ki nam v vsakem trenutku omogoča popoln pregled nad stanjem svetlobnega onesnaženja v Sloveniji, Evropi … in po svetu. Spletna stran nam omogoča, da z enostavno navigacijo po zemljevidu za praktično vsak kotiček na našem planetu ugotovimo stanje svetlobnega onesnaženja. Omogoča nam uporabo in pregled različnih satelitskih posnetkov za nekaj preteklih let, z nekaj enostavnimi kliki dobimo tudi druge splošne informacije, kot so osvetljenost za posamezno območje, nadmorsko višino, koordinate in drugo.

Morda izpostavimo še zanimivo orodje, ki nam omogoča dodajanje lastnih meritev. V meniju najdemo »User SQM data«! S klikom na povezavo dobimo orodje, ki nam omogoča enostavno dodajanje meritev, narejenih z SQM merilnikom svetlobnega onesnaženja, v skupno bazo. Teh meritev se je do danes nabralo že kar nekaj in prav lepo je videti, kako številni uporabniki z vsega sveta uporabljajo to izvrstno orodje. Spletna stran lightpollutionmap.info je vsekakor dokaz, da se Slovenci zelo dobro zavedamo problematike svetlobnega onesnaženja. Juretu Staretu pa gre vsekakor velika zahvala za odlično narejeno in uporabno spletno stran. Seveda pa bi si vsi želeli, da je sploh ne bi potrebovali!

kam-opazovati-zvezde-temno-nebo

Delite na

O avtorju

e-Spika

Mlajša digitalna sestra tiskane revije Spika. Tiskna revija Spika je z vami že od leta 1993, digitalna Spika pa od leta 2013.

Komentirajte