Slovenski astrofotografi – Ljubinko Jovanović

0

Bliža se vikend. Kam na potep? S Tejo se odločiva, da z našo hiško na kolesih narediva prvi izlet v Planico. Izlet v tisto smer pa seveda nikoli ne mine brez obveznega postanka pri našem dobrem prijatelju v Kranjski Gori. Kot naročeno za našo novo rubriko! Že veste, s kom se bomo tokrat pogovarjali? Vedno nasmejan Ljubinko Jovanović je navdušen kolesar, astronom, astrofotograf ter kar morda le redki veste, tudi odličen optik.

ljubinko-jovanovic-teleskop-observatorij
Ljubinko se je rodil leta 1953 in je do svojega 20 leta živel v Lukičevu blizu Zrenjanina v Vojvodini. Osnovno in srednjo šolo je končal v Zrenjaninu, že v osnovni šoli pa se je navdušil nad astronomijo, za kar je bil najbolj zaslužen njegov učitelj fizike in matematike. Kasneje ga je pot s trebuhom za kruhom pripeljala v Kranjsko Goro, kjer je delal v gostinstvu. Ljubinko rad pripoveduje kakšne zanimive zgodbe iz tistih časov in prav lepo ga je poslušati, kako doživeto jih pripoveduje. V Kranjski Gori se je začelo tudi njegovo pravo ukvarjanje z ljubiteljsko astronomijo. Na pobudo gospoda Pretnarja (v tistih časih naš najboljši izdelovalec teleskopov in optike) je začel z izdelavo lastnega teleskopa, kar je trajalo kar nekaj let. No, danes Ljubinko brez težav naredi tudi 30-centimetrsko zrcalo in za to nikakor ne potrebuje več let! V svojem kletnem laboratoriju se lahko celo pohvali z odlično »mašino« za brušenje zrcal. Na našem YouTube kanalu si lahko ogledate še film kako poteka paraboliziranje zrcala za teleskop.

Po dolgih letih vizualnega opazovanja se je začel zanimati tudi za astrofotografijo. Najprej je pričel s fotografiranjem Lune in planetov. Prve resnejše fotografije globokega vesolja je posnel pod Tromejo malo nad Ratečami. Na začetku mu je pri težavah pri fotografiranju globokega vesolja največ pomagal Jurij Stare. Navdušeno nam pove, so ga prve fotografije tako prevzele, da se še danes veseli vsake jasne noči. Ljubinko za fotografiranje trenutno največ uporablja montaž o G53F, optično cev Takahashi FSQ ali zrcalna teleskopa tipa Newton premera 20 in 30 centimetrov ter hlajeno CCD kamero z LRGB in ozkopasovnimi filtri.

konjska-glava-meglica-orion

Ker je Ljubinko izkušen astronom, smo ga seveda vprašali, kaj priporoč a mladim oziroma tistim, ki se šele podajajo v svet astrofotografije? Pravi, da brez vztrajnosti ni nič! Počasi, z veliko dobre volje in nekoliko pomoči prijateljev pa se vedno pride do dobrih rezultatov. »Rad bi videl, da bi se čim več mladih ukvarjalo z astronomijo in seveda z astrofotografijo! Menim, da je astronomija odličen hobi, ki ti da veliko veselja in užitkov bodisi pri opazovanju ali fotografiranju neba,« je dejal za zaključek našega kratkega astronomskega pogovora. Malo smo še poklepetali o aktualnih temah, popili nekaj domačega čaja, se posladkali z dobrotami gospe Joži in jo mahnili vsak po svoje. Midva s Tejo v Planico, Ljubinko pa na njegovo drugo ljubezen – kolo. Uganete, kam se je odpravil? Naravnost proti Vršiču.

Delite na

O avtorju

Matej Mihelčič

Urednik Spikinega spletišča, astrofotograf in organizator astronomskih srečanj.

Komentirajte