Slovenski astrofotografi – Pavle Gartner

0

Slovenska astrofotografija je v zadnjih letih v strmem vzponu, kar dokazujejo številne izjemne fotografije vesolja, ki krasijo takšne in drugačne galerije ter seveda našo vsakokratno naslovnico. V uredništvu smo se zato odločili, da bomo nekatere med njimi tudi spoznali. Kdo so? S čim fotografirajo? Kaj jih pri astrofotografiji tako privlači? Kaj nam lahko svetujejo?

Pavle Gartner

Tokrat se nam predstavlja Pavle Gartner, ki se z astrofotografijo resneje ukvarja dobri dve leti. Je programski inženir (naj omenimo, da je napisal tudi nekaj izvrstne programske opreme, ki nam koristi pri astrofotografiji), star 29 let, doma iz majhne vasice Voglje na Gorenjskem. Pavle prihaja iz družine sedmih otrok. Ja prav ste prebrali! Tudi mi smo ga dvakrat vprašali, če se morda ni kaj zmotil. Otroštvo je preživel v majhni vasici Rudno v bližini Železnikov. Nad astronomijo se navdušuje že od malih nog. Kot pravi, se rad spominja, kako sta z bratom »štela poletne Perzeide«, zelo živo pa se še vedno spomni čudovitega kometa Hale-Bopp, ki je leta 1997 krasil naše nebo.

pavle-gartner-opazovanje-observatorij

Med opazovanji so se mu vedno porajala vprašanja, ki ga še danes motivirajo in podžigajo njegovo domišljijo. Ali smo v vesolju sami? Kako daleč je ta ali ona zvezda? Nas kdo gleda nazaj? Kako so videti galaksije od blizu? Po nasvetu slovenskih amaterskih astronomov, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, si je leta 2007 najprej kupil daljnogled Nikon TS 10×50 in pa knjigo Bojana Kambiča Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10×50. Meni, da je to odlična kombinacija za začetek in jo priporočam vsakemu, ki se podaja v čudoviti svet astronomije. »Na ta način sem si ogledal precej objektov globokega vesolja, na primer galaksije M 51 (Vrtinec), M 31 (Andromeda), meglice M 42 (Orionova meglica), M 20 (Laguna), zvezdne kopice M 45 (Plejade), M 13, M 92, M 15, M 5 in še mnoge druge,« nam je navdušeno pripovedoval med pogovorom! Njegova strast do astronomije se je tako še povečala. Med študijem si je kupil rabljen teleskop Skywatcher Skyhawk 114/1000 na montaži EQ1. Pravi, da ga je ta majavi teleskop malce odvrnil od ideje po vizualnem opazovanju, zato vsem v podobni situaciji priporoča teleskop tipa Dobson.

meglica_konjska_glava_barnard33
Ko je dokončal študij in se zaposlil, si je leta 2014 kupil prvi boljši teleskop, Skywatcer 200P na montaži HEQ5 Pro, ki ga uporablja še danes. Takrat se je začel ukvarjati tudi z astrofotografijo, ki povezuje njegovo strast do astronomije in programske opreme. Zanimajo ga predvsem galaksije, domišljijo pa mu burijo tudi zelo oddaljeni objekti, ki so amaterjem dostopni, kot na primer kvazarji. Zraven obvezno sodi tudi čtivo v fizični ali digitalni obliki, s katerim podkrepi izkušnjo. Ko snema različne objekte in sliko kasneje dopolni s podatki o objektu (oddaljenost, velikost, število zvezd …), je občutek še toliko bolj nepopisen. Večina njegovih fotografij nastane doma na vrtu, kjer si je tudi uredil manjši observatorij. Kljub dejstvu, da živi na svetlobno zelo onesnaž enem območju zaradi bližnjega letališča, dan za dnem dokazuje, da se z voljo in trdim delom da priti do dobrih rezultatov. Pri astrofotografiji uporablja montažo HEQ5 Pro, ki jo je nadgradil z jermenskim pogonom, teleskop Skywatcher 200P (200-mm f/5), William Optics WO-Star 71-mm f/4,9, motorizirano filtrsko kolo 5×1,25″ XAGYL in hlajeno kamero ASI174MM-Cool, za dodatno vodenje teleskopa pa splošno uporabno kamero ASI120MC-S na majhnem teleskopu TS Deluxe 60 mm.

Tisti, ki Pavleta poznajo osebno, vedo, da mu energije za mlado družino in astronomijo nikoli ne zmanjka. Naj bo v vzpodbudo vsem tistim, ki imate doma podobno ali še boljšo opremo in je ne uporabljate zadosti ali pa se izgovarjate, da »ni časa«.

Delite na

O avtorju

Matej Mihelčič

Urednik Spikinega spletišča, astrofotograf in organizator astronomskih srečanj.

Komentirajte