Stranpoti kreativne astrofotografije

0

Ni še dolgo tega, komaj nekaj Spik nazaj, ko nas je Matic Smrekar pozabaval s člankom o sliki preleta Mednarodne vesoljske postaje čez Saturn, ki jo je “posnel” neki do tedaj neznani nemški astrofotograf. In glej ga, zlomka, prav kmalu se je pokazalo, da tudi mi premoremo vsaj dva takšna, sicer (še?) malce nespretna podjetneža.

Merkurjev prehod čez Sončevo ploskev je bil zagotovo astronomski dogodek letošnjega leta. Marsikdo je pojav zabeležil s fotoaparatom in tako je na Facebook strani Gimnazije Celje – Center svojo fotografijo prehoda objavil tudi nadebudni dijak N.S. Na prvi pogled bi rekli: “Vau, ta se je pa potrudil!” Lepa slika Sonca, na njem pa Merkur, ujet v desetih trenutkih njegovega prehoda, lepo v enakomernih razmikih, kako potuje od levega proti spodaj-desnemu robu Sonca.
A vsem, ki so jim oblaki ukradli večji ali manjši del Merkurjeve predstave, je rahlo sumljiv že ulov praktično celega prehoda. Sum se okrepi, če sliko povečamo in se okoli Merkurjevih ploščic prikažejo nenavadni piksli, ki že namigujejo na dejstvo, da je avtor en in isti Merkur preprosto večkrat skopiral na sliko Sončeve ploskve. Ampak OK, morda je bilo v Celju jasno od zgodnjega popoldneva do večera (ali pa je imel fotograf srečo z luknjami v oblakih) in ne, nisem izkušen (niti kakršenkoli drugačen) astrofotograf, morda so tisti piksli pri določenih obdelavah povsem normalen pojav. Toda mladenič si je privoščil dve napaki, ob katerih nam gre lahko kar malce na smeh!

sonce-merkur-Stranpoti-kreativne-astrofotografije

Foto: Nik Škerbiš

9. maja sta bili na Soncu dve skupini peg, večja 2542 in južno od nje ležeča manjša 2543. Avtor pa je to orientacijo očitno spregledal in je črne ploščice Merkurja naštempljal vzporedno z obema skupinama, torej v smeri (Sončev) sever – jug. Skoraj pravokotno na smer, v katero je Merkur potoval zares! In le malo manj opazno je dejstvo, da je, tudi če bi bila orientacija vsega skupaj pravilna, “celjski” Merkur pred Sonce vstopil nekoliko prenizko.
Seveda se je na nesrečnega umetnika zgrnil bes naših amaterskih astronomov in slika je bila kmalu umaknjena z dotične FB strani.

Druga fotografija je bila na forumu Vremenskega društva ZEVS izbrana za fotografijo meseca aprila 2016. Res je čudovita. Na njej je v prvem planu zaobljen kucelj s širnimi plantažami spomladanskih žafranov. V ozadju se razprostira veriga Kamniško – Savinjskih Alp, nad njimi pa se sklanja ogromna Luna v fazi zadnjega krajca. Ampak na tej Luni je narobe prav vse!

luna-Stranpoti-kreativne-astrofotografije

Foto: Dejan Košir

Če začnemo z najbolj očitnim. Sonce pokrajino osvetljuje z desne. Luna je osvetljena z leve! Glede na to, da ima osvetljeni del Lune obliko črke “c”, naj bi bila fotografija posneta tik po zadnjem krajcu. Ko pa na njej tudi bolj priložnostni lunatiki prepoznamo Morja Kriz, Rodovitnosti in Tišine, pa kraterje Atlas in Herkules, Teophilus, Cyrillus in Catharina (če omenim le najbolj očitne), hitro vidimo, da tu nekaj ne ”štima”. Ti predeli so ob zadnjem krajcu že dolgo v temi. Če pa vzamemo Luno dan pred PRVIM krajcem in jo postavimo na glavo, dobimo natanko to, kar je na naši sliki. Kolikor se spoznam na Grintovce, je tole pogled nekako proti severovzhodu. Spomladanski zadnji krajci pa vzhajajo na vzhodu-jugovzhodu in seveda ponoči, ne sredi belega dne. In nazadnje, na Luni je videti kar nekaj dokaj ostrih detajlov. Čudno, ker je komaj pol stopinje nad obzorjem. Cela zmešnjava, skratka, ki nastane, če obrnjeno sliko prvega krajca prilepimo na sicer lepo fotografijo pomladne pokrajine in pri tem pozabimo na nekaj osnovnih astronomskih dejstev!

Že res, da naša posnetka nista kandidirala za astronomsko sliko dneva, človek pa se vseeno vpraša, kaj želijo nekateri s takimi akrobacijami doseči. Prepoznavnost? Slavo? Denar? Priljubljenost pri dekletih? Nič od tega, zgolj in samo narediti zanimivo in privlačno sliko? Kakorkoli, odgovor ve vsak zase. A v bodoče naj pa le upoštevajo, da bodo njihove izdelke zelo verjetno videli tudi ljudje, ki so Merkurjev prehod spremljali v živo in ki poznajo razliko med prvim in zadnjim krajcem. In da v sodobnih časih bliskovitih in množičnih komunikacij noben tovrsten greh ne ostane dolgo skrit!

Fotografi! Nič ni narobe z računalniško obdelavo in dodelavo fotografij. Vse je dovoljeno! Le uporabljajte avtorske fotografije, dopišite, da je slika sestavljena iz večih fotografij, da je računalniška simulacija in podobno.
Delite na

O avtorju

Gorazd Bizjan

Gorazd je v svoji dolgoletni astronomski karieri pretekel praktično vse Messierjeve maratone. S svojim 20-cm teleskopom je opazoval na meji mogočega. Odličen astronomski opazovalec in poznavalec ter dolgoletni sodelavec Spike.

Komentirajte