Za Perzeide letos lepo kaže – Perzeidi 2015

Ponoči s srede, 12., na četrtek, 13. avgusta, gre naš planet skozi prah, ki se vleče po tirnici kometa 109P Swift-Tuttle. Komet je trenutno zelo daleč od Zemlje in ni nobene nevarnosti za trčenje z njegovim jedrom, je pa priložnost za opazovanje utrinkov. Te svetlobne črte povzroča trčenje bolj ali manj velikih prašnih delcev – od nekaj mikrometrov do nekaj centimetrov – ki jih je komet izgubil med večkratnim potovanjem v bližino Sonca. Kakor pravijo strokovnjaki za to področje, naj letos Zemlja ne bi srečala veliko prahu, utrinki torej ne bodo kar deževali, a za razliko od lani bo letošnje avgustovsko srečanje potekalo pod nebom, ki ga ne bo osvetljevala Luna.

svetel-perzeid-atanackov
Izredno svetel bolid iz roja Perzeidov. Foto: Jure Atanackov

To je to odlična priložnost, da preživimo nekaj ur pod Rimsko cesto in čakamo na srebrne Perzejeve puščice. Rečemo jim Perzeidi, ker se zdi, da prihajajo iz ozvezdja Perzej; opazovalci pravijo, da je radiant roja v Perzeju. Večina utrinkov tega roja je kratkih in zelo svetlih, vendar nam Perzeidi vsako leto pripravijo prizore z nekaj bolidi, ki so svetli kot Venera in hitro preidejo nebo ter pogosto pustijo za seboj nekoliko zelenkasto ali oranžno svetlobno sled. Ker se nikoli ne ve, kje se bo prikazal naslednji utrinek – veliki so posebej radi daleč od radianta – je najbolje, da jih opazujemo leže na tleh ali sede na ležalniku, imamo oči široko odprte in mirno kramljamo z bližnjimi.

radiant-perzeidi-slovenija-meteorji
Ponoči s srede, 12., na četrtek, 13. avgusta 2015, opazujte utrinke, ki švigajo okrog ozvezdja Perzej. Sredi noči ga najdemo nad severovzhodnim obzorjem na dnu Rimske ceste.

Če imate refleksno digitalno kamero, je utrinke enostavno slikati. Kompaktni aparati ali telefoni navadno niso primerni, ker njihova optika redko sprejme dovolj svetlobe. Skratka, načelo je, da vzamete kolikor mogoč občutljiv digitalni fotoaparat s širokokotnim objektivom, ga postavite na stojalo in snemate po več sekund ob veliki občutljivosti. Seveda je treba poiskati kolikor mogoče temno mesto. Najsvetlejši v našem ozračju pustijo celo sledi, ki so na temnem nebu s prostim očesom vidne tudi po več minut. Animacija sledi meteorja v našem ozračju je bila vidna še 10 minut po vidnem meteorju. Zaporedne fotografije je leta 2001 na Javorniku, takrat še na film, posnela Teja Fabjan.