Začetniški LRGB vodič za program Photoshop na primeru svetle galaksije M 101

V septembrski Spiki ste lahko prebrali članek, ki je povzemal osnove LRGB astrofotografije s CCD kamero. Ker smo v uredništvo po objavi članka prejeli nekaj vprašanj, ki se še bolj konkretno navezujejo na sam postopek obdelave, smo vam tokrat pripravili začetniški LRGB vodič za program Photoshop. Prikazali vam bomo osnovno združevanjea in obdelovanjea L in RGB fotografij, posnetih s CCD kamero, na primeru znane spiralne galaksije z oznako M 101 (NGC 5457, pravimo ji tudi Vetrnica). Svetlo galaksijo sicer lahko opazujemo tudi vizualno s teleskopom v ozvezdju Veliki medved, pod temnim nebom v dobrih pogojih pa je vidna že z navadnim lovskim daljnogledom! Spodnja navodila smo pripravili za program Photoshop, vendar  pa je postopek obdelave zelo podoben tudi v brezplačnem programu Gimp. Ker dolgi večeri kar vabijo k učenju, sta vam na povezavi dostopni obe fotografiji galaksije M 101 – L in RGB v .tif formatu. Veseli bomo, če nam pošljete kakšen rezultat ali ugotovitev, da jo objavimo v zaključku tega kratkega vodiča. Vsem tistim, ki se odločite za nakup CCD kamere v naši spletni trgovini, pa ob nakupu nudim osnovni brezplačni tečaj obdelave CCD fotografij globokega vesolja.

Zvezdna karta za pomoč pri iskanju galaksije M101

Združevanje L in RGB posnetkov galaksije ter osnovna korekcija barv

Pa se lotimo dela! L in RGB sliki smo že predhodno pripravili s programom MaximDL, v katerem smo  rokovali s surovimi slikami v formatu .fits. Posnete slike smo kalibriral (bias, dark, flat ter jih poravnali – align), jih ustrezno združili (v končni L in RGB sliki), raztegnili histograme (s funkcijo Digital Development Processing oz. DDP, odlično orodje za raztegovanje histogramov je tudi brezplačni Fits Liberator), na koncu pa smo obe sliki shranili v formatu .tif (vedno izberemo nekompresiran format ter 16-bitni zapis, da imamo čim večji razpon). V mapi imamo tako na koncu dve sliki – L.tif in RGB.tif. Obe sliki sedaj odpremo v programu Photoshop, kot je to prikazano na sliki spodaj. Leva slika prikazuje L kanal naše fotografije – luminanco (informacija o svetlosti, podrobnostih in strukturi), desna pa RGBbarve; sliko smo dobili tako, da smo združili posamezne fotografije, posnete skozi R, G in B filter.

L in RGB fotografija galaksije M101

Zdaj pa se skupaj podajmo v digitalno temnico, in poglejmo korak za korakom. Označimo sliko L.tif (CTRL + A) in jo skopiramo v sliko RGB.tif, v plasteh (layers) za L izberemo Luminosty (nazorno prikazano na spodnji fotografiji). Tako, sedaj smo združili RGB in L fotografijo; imamo svetlost, strukturo in barve. Iz obstoječe slike naredimo kopijo z ukazom  Image – Duplicate. Na novi sliki izberemo Mode – Lab Color – Flatten. V oknu channels imamo dve zelo zanimivi plasti a in b, ki nam pri obdelovanju strukture galaksije prideta še kako prav. Plast a nam pride prav, če želimo obdelovati bolj zelena in mangenta območja, z b pa se bolj osredotočimo na modra in rumena območja.

Združena L in RGB fotografija galaksije M101
V tem primeru izberemo plast b. Označimo jo s CTRL + A ter skopiramo.

Lab color pri obdelavi galksije

V osnovni sliki naredimo kopijo RGB plasti, na kateri naredimo masko (v majhnem okencu tretja spodnja ikona). Z Alt +klik na masko si odpremo masko in v njo prilepimo plast b. Na plast RGB-maska dodamo efekt Hue/Saturation (v majhnem okencu četrta spodnja ikona; poiščemo efekt), nato na efektu kliknemo z desnim gumbom miške in izberemo Create Clipping Mask. S tem efekt omejimo samo na območje maske (na strukturo, ki je bila vidna v b plasti). Na podoben način lahko seveda dodamo še kopico ostalih efektov, dodajamo različne plasti in različne maske. Možnosti je neskončno, omejitev je le naša kreativnost in poznavanje programa! Prilagodimo vrednosti do takšne mere, da bomo z rezultatom zadovolji.

Obdelava barv pri galaksiji M101

Za zaključek označimo vse plasti, kliknemo z desnim gumbom miške in izberemo Flatten Image. Pod Image – Adjustments izberemo HDR Toning. Odpre se nam okno, s katerim sliko še dodatno obdelamo in izpostavimo ali kako drugače popravljamo zanimiva območja in strukture. Ko smo z rezultatom zadovoljni, kliknemo OK in zapremo okno. Primerjava je prikazana na spodnji sliki – levo pred in desno po HDR obdelavi.

HDR obdelava galaksije
Na koncu poglejmo še Histogram, kje so prikazane RGB barvne vrednosti. V prvem oknu, kjer so barve, lahko lepo vidimo, da so vse tri plasti poravnane in ni velikih odstopanj, kar pomeni, da imamo dobro barvno kalibracijo. Na sliki naredimo še nekaj končnih popravkov in zaključimo z obdelavo. Prikazan postopek je le osnovni vodič, zato vam bomo v prihodnje napisali še kakšnega. Pri obdelavi fotografij bodite radovedni in kreativni. 

Finalna obdelava CCD fotografije galaksije M101