Zaključena gradnja astronomskega observatorija in montaža opreme

0

V preteklih tednih so se na observatoriju praktično zaključila vsa gradbena in inštalaterska dela, v observatorij pa 4. oktobra končno montirali sodoben in povsem računalniško voden teleskop – astrograf, ki bo prvenstveno namenjen slikanju globokega vesolja.

astronomski-observatorij

Končana zunanjost astronomskega observatorija s pomično streho (roll-off).

Pa poglejmo še nekaj zaključnih faz gradnje astronomskega observatorija podrobneje. Na tla observatorija smo položili keramiko ter notranje stene prebarvali z vodo odbojno barvo, da se izognemo morebitnim težavam v zelo vlažnih nočeh. Zaključili smo tudi visokotočne in šibkotočne elektro inštalacije ter namestili ustrezno tehnično varovalno opremo. V observatoriju je zagotovljen vir neprekinjenega napajanja (UPS, 600 VA / 300 W ) za najpomembnejše naprave, ki bodo delovale tekom opazovalne noči.

astronomski-observatorij-astrofotografija

Observatorij z odprto streho in sodoben 300-mm f/3,8 astrograf za fotografijo globokega vesolja.

Observatorij ima tudi sodoben sistem za beleženje vremena. V ta namen se uporablja vremenska postaja (Ultimeter 800), senzor oblakov (AAG CloudWatcher cloud detector) in vsenebna kamera (ASI120MM in objektiv, ki ima vidno polje 180°). Vsi podatki se hranijo na lokalnem strežniku, javno dostopni pa so tudi preko spletne strani. Za monitoring okolice, notranjosti observatorija in vremena uporabljamo spletne kamere. Komunikacijo z observatorijem in delo iz oddaljene lokacije zagotavlja ADSL povezava.

kamera-astronomski-observatorij

Pogled skozi nadzorno kamero v observatoriju.

Opazovalna oprema v observatoriju je zelo sodobna in jo bomo lahko v celoti upravljamo iz oddaljene lokacije. Celotne sistem temelji na ASCOM platformi in deluje v oprecijskem sistemu Windows 7. Prvenstveno bo teleskop namenjen fotografiranju galaksij, meglic, planetarnih meglic, kometov, zvezdnih kopic in drugih objektov globokega vesolja. Optični sistem teleskopa je klasičen Newton. Cev teleskopa je zaradi zagotavljanja termične stabilnosti in manjše teže v celoti narejena iz karbonskih vlaken (več plasti, celotna debelina 10 milimetrov). V optični cevi je montirano 300-mm f/4 primarno zrcalo in 110-mm sekundarno zrcalo proizvajalca Orion Optics iz Anglije, ki je svetovno poznan po svoji zelo kvalitetni optiki! 3″ ASA Wynne korektor korigira polje premera 55 milimetrov in za faktor 0,95 skrajša goriščno razmerje teleskopa (iz f/4 na f/3,8). Za fokusiranje se bo uporabljal zelo robusten in motoriziran 3″ JMI EV-XT3, ki ima nosilnost kar 8 kilogramov. Objekte globokega vesolja se bo fotografiralo s CCD kamero G2-8300FW (filtri Astronomik LRGB+Ha 6nm) ter visoko občutljivo CCD kamero G2-1600FW (filtri Astronomik Ha 6nm, O-III 12nm ter SII 12nm). Celotna optična cev in ostali elementi skupne teže 24 kilogramov so nameščeni na nemško ekvatorialno montažo G53F proizvajalca Gemini Telescope Design iz Italije. Montaža z delovno nosilnostjo 45 kilogramov ima sledenje zasnovano na trenju (ni nobenih klasičnih polžnih prenosov ter zobnikov) ter ima zato praktično ničelno periodično napako, ki je še kako pomembna pri natančnem sledenju pri zelo dolgih ekspozicijah, ki jih delamo pri astrofotografiji. Krmilni sistem montaže je PULSAR 2. Za dodatno vodenje montaže pri zelo dolgih ekspozicijah se bo uporabljala CCD kamera ASI120MM v kombinaciji z William Optics 50-mm f/4 (gorišče 200 milimetrov) guide teleskop.

teleskop-avtomatski-astrofotografija

300-mm f/3,8 astrograf, montaža G53F in CCD kamera G2-8300FW čakajo na prvo jasno noč.

Optični sistem (300-mm f/3,8 = gorišče 1140 milimetrov) v kombinaciji s CCD kamero G2-8300FW pokrije polje 55 x 41 ločnih minut (0,98 ločnih sekund na slikovni element), s CCD kamero G2-1600FW pa polje 42 x 28 ločnih minut (1,63 ločnih sekund na slikovni element).

Podrobneje bomo o sami gradnji observatorija pisali tudi v eni izmed prihodnjih številk astronomske revije Spika. Ne zamudite in Spiko naročite še danes!

 

Delite na

O avtorju

e-Spika

Mlajša digitalna sestra tiskane revije Spika. Tiskna revija Spika je z vami že od leta 1993, digitalna Spika pa od leta 2013.

Comments are closed.