Zvezde ne oproščajo: III. del: test Samyang 85 mm F1,4 AS IF UMC

Samyang je južnokorejski proizvajalec fotografskih in video/filmskih objektivov, ki na različnih trgih nastopa še pod imeni Bower, Rokinon in najbrž še pod kakšno drugo znamko. Njihovi objektivi z ročnim ostrenjem (torej brez možnosti samodejnega ostrenja) in veliko svetlobno jakostjo so razmeroma poceni, med njimi pa je kar nekaj optičnih biserov, med nočnimi krajinarji še posebej cenjeni 14-milimetrski objektiv f/2,8, med portretisti in astrofotografi pa še 135-milimetrski f/2,0. S Samyangom imam kar nekaj izkušenj. Za fotografijo širokega polja neba sem že pred časom nabavil njihov 14-milimetrski objektiv. Testa tega objektiva ne bom predstavljal, saj nima pravega smisla. Že pri največji odprtini f/2,8 je skorigiran do te mere, da z zapiranjem zaslonke nič ne pridobimo. Pri tako kratkogoriščnem objektivu optične napake skoraj ne morejo biti manjše. Sliši se, kot da je ta objektiv idealen za širokokotno fotografijo nočnega neba, toda pri Samyangu to ne gre tako. Uporabniki poročajo, da so velike razlike med posameznimi objektivi istega tipa, kar kaže, da imajo pri tem optičnem podjetju »težave « z nadzorom kakovosti. No, vsaj pri cenenih ročnih objektivih to velja. Najpogostejša težava so slabo centrirani optični elementi, temu bi v astronomiji rekli slaba kolimacija, ki se potem kaže v asimetrič nih optičnih aberacijah, ki so še posebej moteče. Pogosto fotografi kupijo po dva ali tri enake objektive, jih testirajo in najboljšega obdrž ijo. Moja izkušnja s 14-milimetrskim objektivom je tudi ta, da se je med uporabo odvil zatezni obroček sprednje leče in slike ni bilo več mogoče izostriti. Toda to je manjša težava, če odkrijemo njen izvor. Seveda pa vijačenje in zategovanje optičnih elementov objektivov ni trivialno početje.

Test objektiva Samyang 85-milimetrov

Tokrat bomo predstavili test Samyangovega 85-milimetrskega objektiva F1,4 AS IF UMC. Razloga sta dva. Na spletni strani Lenstip.com je objavljen neodvisni test tega razmeroma novega objektiva, kar pomeni, da lahko naredimo primerjavo. Drugi razlog je ta, da je na spletu kar nekaj astronomskih fotografij, posnetih s tem objektivom. Obeta velika svetlobna jakost objektiva (f/1,4). Obeta tudi kratica AS, ki pomeni, da ima objektiv asferični element, ki naj bi dobro odpravljal krogelno aberacijo. Ugodna je bila tudi njegova cena, saj sem rabljenega dobil za nekaj več kot 100 evrov. Objektiv, ki bi ga radi uporabljali za astrofotografijo, izberemo na podlagi neodvisnih testov. Oglejmo si test 85-milimetrskega Samyanga na Lenstip, ki je bil narejen 18. maja 2009. Kaj je pri teh testih bistveno? Na kaj moramo biti pozorni, da nas tehnične in druge podrobnosti ne zmedejo? Najprej si ogledamo test ločljivosti (Image resolution). Ta nam ka- že, koliko črt na milimeter lahko razločimo s tem objektivom na danem čipu fotoaparata. Pri prejšnji zvezdah, ki ne oproščajo, smo spoznali, da je praktična ločljivost objektivov odvisna od nakopičenih optičnih aberacij in je ponavadi daleč od teoretične ločljivosti optike. Ločljivost je v sredini slike večja kot na robu, saj so optične aberacije na robu večje. Ločljivost se mora z zapiranjem zaslonke (do uklonske omejitve) izboljševati, saj z zapiranjem zaslonke zmanjšujemo aberacije. Poenostavimo, kar se da. Povprečen čip fotoaparata zmore ločljivost 100 črt na milimeter. Za objektive velja, da so spodobni in uporabni, če zmorejo vsaj 30 črt na milimeter.

Oglejmo si meritve, ki so jih naredili pri Lenstip. Pri popolnoma odprti zaslonki f/1,4 ta Samyang zmore v sredini slike več kot 30 črt na milimeter (rdeče pike na grafu zgoraj). Na robu (modre pike) je seveda nekoliko slabši, za ta cenovni razred pa nikakor ne obupen. Z zapiranjem zaslonke (vodoravna os na grafu) se ločljivost pričakovano izboljšuje, toda ne drastično, kar tudi ugotavljajo avtorji testa. To ni najbolje, je pa razlika med loč- ljivostjo v sredini in na robu slike razmeroma majhna, kar bi lahko pomenilo, da je objektiv na robu dobro skorigiran. Recimo, da nam je graf skoraj všeč in gremo dalje. Pred desetimi leti pri Lenstip žal še niso delali testov za krogelno aberacijo, danes jih, zato skočimo na meritve kome in astigmatizma (Coma and astigmatism). Test je bil narejen z enobarvno rdečo diodo (slika na sosednji strani). Levo sta podobi diode v sredini fotografije pri f/1,4 in f/2,0, desno pa na robu čipa, ki je velik za polovico formata Leica. Slike diode so lepo okrogle, kar je znak, da sta koma in astigmatizem zanemarljiva. Super! Ti dve aberaciji torej ne bosta preveč kvarili podob zvezd, ki bodo očitno tudi na robu lepe pike.

Med testi si lahko ogledamo še barvno napako (Chromatic aberration, slika zgoraj desno). Kot pa sem že omenil, ta ni tako pomembna, saj je v programih za obdelavo fotografij načeloma rešljiva z le enim klikom. Kaže, da je tudi ta aberacija dobro odpravljena, saj ob robovih črne črke ni videti mavrice. Super! Glede na te meritve se zdi, da je ta objektiv lahko zelo primeren za astrofotografijo že pri zelo odprti zaslonki. Pri formatu čipa APS-C (polovični Leica) s tem objektivom na nebu pokrijemo približno 16x 10 stopinj veliko polje. Uporaben je torej za fotografijo srednje velikega zvezdnega polja, za kolaže Rimske ceste in ozvezdij … Pa poglejmo, če mu tudi zvezde oproščajo.

Teste Samyangovega 85- milimetrsekega objektiva sem naredil s fotoaparatom Pentax K5 II pri ISO 1600. Opazovalne razmere so bile slabe, vlažnost zraka visoka, a to pri testu razmeroma kratkogoriščnega objektiva ni tako pomembno. Fotografije so neobdelane in v formatu jpg, vse pa so bile posnete z istim časom osvetlitve, zato so pri vse bolj zaprti zaslonki vse temnejše. Zaradi tega, ker tisk »požira« zvezde, tokrat ne objavljamo fotografij celotnega polja, temveč so predstavljeni samo njihovi izrezi v sredini in na robu polja.

Razmislek in sodba

Zakaj so testi 85-milimetrskega Samyanga na Lenstip.com videti boljši, kot so to pokazali zvezdni testi? Moti predvsem to, da Lenstip ni zaznal velike kome pri odprtih zaslonkah. Razloga ne poznam. Ne verjamem, da je njihov test lažen. Najbrž so kriva velika odstopanja v kakovosti posameznih objektivov znotraj proizvodnje, ki sem jih omenil na začetku. Na mojo nesrečo je kupljeni objektiv eden tistih, ki v kakovosti precej odstopajo v negativno smer. Za zvezde ga vsekakor ne bom uporabljal. V eni od prihodnjih Spik pa se bomo spopadli še s kakšno optično uganko, predvsem pojmom ločljivosti objektivov in fotografskih čipov.