Zvezde ne oproščajo: kako preverimo uporabnost fotografskih objektivov za astrofotografijo – II. del: testiranje

V prejšnjem članku smo na kratko opisali optične aberacije, ki odločajo o velikosti in obliki zvezd pri astrofotografiji. Tokrat pa se posvetimo vzorčnemu testiranju starejših objektivov, ki so zelo poceni ali pa jih imamo morda že kar doma, in so po navadi polni optičnih napak. Morda pa se bo med njimi vseeno našel kakšen, uporaben tudi za astrofotografijo … še enkrat ponavljamo, da je naš glavni namen spodbuditi vas, bralce, da testirate svojo fotografsko opremo, ovrednotite primernost objektivov za fotografiranje nočnega neba in jih potem tudi z veseljem uporabljate v ta namen. Predvsem pa lahko lasten test pove več kot tisoč forumskih mnenj in plačanih optičnih testov na spletu. Včasih je res hudo, ko ugotoviš, da si za kak objektiv plačal zelo veliko, je pa optično šibak in manj primeren za slikanje zvezd kot kako staro kljuse iz omare. Poznam te občutke. Lahko bi si lagal, da vendarle ni tako hudo, toda tak objektiv bo gotovo zapustil mojo konjušnico in našel dom pri kakem fotografu, ki ga bo izkoriščal za druge vrste fotografijo. Ali obstaja kako spletno mesto, kjer pa vendarle opravljajo poštene teste objektivov, na katere se lahko zanesemo, preden zapravimo tisoč e evrov za slabo robo? Po naših izkušnjah je to lenstip.com. Tam objavljajo teste novejših objektivov in delo opravljajo več kot zgledno, saj lečja testirajo tudi za astronomsko pomembne aberacije, kot so koma, astigmatizem, krogelna aberacija … Prihodnjič bomo z lastnimi zvezdnimi testi primerjali teste enakih objektivov na Lenstip in tako bomo lahko skupaj naredili primerjavo.

Testiranje objektivov

Testiranje fotografskih objektivov je precej enostavno. Na justirano astronomsko montažo s sledenjem tako ali drugače pritrdimo fotoaparat z želenim objektivom in naredimo zaporedje posnetkov istega zvezdnega polja pri različnih odprtinah zaslonke. Zadostuje čas osvetlitve 30 sekund pri ISO 1600 ali več. Slednje je sicer odvisno od digitalnega fotoaparata in šuma, ki ga pridela, a to je že druga zgodba. Fotografije morajo biti posnete z enakimi nastavitvami fotoaparata in pri podobnih opazovalnih razmerah. Najbolje je, da teste svojih objektivov naredimo zaporedoma v isti noči.

Ali je mogoče objektive testirati brez sledenja? Če odmislimo laboratorijske teste z umetnimi zvezdami, je zvezdni test brez sledenja možen le za širokokotne objektive z goriščnimi razdaljami pod 20 milimetrov. Vrtenje neba zvezde razpotegne, kar zakrije optične napake. Čas osvetlitve sicer lahko skrajšamo, da ne pride do navideznega premika zvezd, a potem napake objektivov ne bodo tako lepo vidne. Fotografij ne obdelujemo, temveč le pregledujemo. Lahko so posnete v formatu jpg ali raw. Vseeno je. Morda je jpg celo boljša izbira, saj je ta format večinoma neodvisen od programske opreme in dodatnih nastavitev pri odpiranju. Na fotoaparatu morate le izključiti avtomatske izbire vseh funkcij. Povečane fotografije natančno preučimo na računalniškem zaslonu. Tako lahko ugotovimo, pri kateri zaslonki postanejo napake zadovoljivo majhne in pri kateri je objektiv odličen, če sploh. Za posamezni objektiv si zapišemo najmanjšo vrednost zaslonke, pri kateri je ta primeren za astrofotografijo oziroma če sploh ni primeren, na primer, da aberacije izginejo pri f/9 ali sploh ne izginejo, in potem tak objektiv uporabljamo za fotografiranje bolj vsakdanjih stvari.

Pri vzorčnem testiranju smo izbrali tri objektive kjer tržna vrednost ne presega 100 evrov. Rezultate testa si lahko ogledate v PDF dokumentu.

Pri vzorčnem testiranju smo izbrali tri ročne objektive različnih proizvajalcev, ki so v povprečju starejši od štirideset let in njihova tržna vrednost ne presega 100 evrov. Torej objektivi, ki so za marsikoga samo za v »kanto«. Dva objektiva imata enako goriščno razdaljo in sta nominalno zelo svetla (f/1,4). Glede na izkušnje pri vsakodnevni fotografiji nista veliko obetala, vsaj kar se tiče astrofotografije. Odprta na f/1,4 delujeta namreč zelo »umetniško«, kar nakazuje, da optič no ne moreta biti bog ve kaj. Tretji, 28-milimetrski objektiv, je pri makrofotografiji pokazal neverjetno ostrino slike in kljub manjši nominalni svetlosti f/2,8 obetal tudi za fotografijo nočnega neba.

Kdaj drugič bomo predstavili testiranje sodobnejših in dražjih objektivov in lahko si bomo skupaj ustvarili mnenje, ki bo temeljilo na stvarnih zvezdnih testih in ne na obče sprejetih ad hoc trditvah, slavi proizvajalcev, forumskih mnenjih »strokovnjakov«, plačanih internetnih testih in še bi lahko naštevali.

Testi in primerjave

Vsi posnetki so bili narejeni na Celestronovi AVX montaži s fotoaparatom Pentax K5 II in časi osvetlitve 30 sekund. Noč je bila vlažna (85% relativna vlažnost), opazovalne razmere pa povprečne, kar pa na test kratkogoriščnih objektivov ne vpliva. Fotografije so neobdelane in posnete v jpg formatu.

Zaključek prvega testa

Upamo, da vas bodo ti vzorčni testi spodbudili k resnemu testiranju svojih objektivov. S tem lahko za vsakega postavite spodnjo mejo sprejemljivosti in primernosti za astrofotografijo. V eni od naslednjih Spik bomo predstavil še teste sodobnejših objektivov, teleobjektivov in zumov, če bosta le vreme in čas odprla kako noč za to. Takrat bomo spoznali še druge optične napake, ki so pri astrofotografiji še posebej kritične.