Po dolgem sušnem obdobju bomo v Sloveniji spet doživeli delni Sončev mrk. 10. junija bo ob mlaju Luna potovala nad Soncem in ga majhen delček zakrila tudi za nas. Če nam bo vreme naklonjeno, je to zagotovo dogodek, ki ga nikakor ne smemo zamuditi. Ob vsakem mrku opozarjamo na varno opazovanje Sonca. Tudi tokrat lahko o tem preberete podrobnejša navodila.
Obročasti Sončev mrk – popolna faza
Kdor se torej ne bo zadovoljil z opazovanjem delnega mrkca izpred domačega praga, mora vedeti, kam naj se napoti, da bo užival v čim daljši popolni fazi in – kar je še pomembneje – da bo verjetnost jasnega neba čim večja. Letos si s tem (žal) ni treba preveč beliti glave, saj so zaradi pandemije korona virusa letalska potovanja omejena. Pa tudi če ne bi bila, tokratni mrk ni naklonjen opazovalcem. Ozka črta popolne faze obročastega mrka namreč teče po skrajnem severnem delu Zemlje čez severovzhodni del Kanade, skrajni sever Grenlandije, Arktični ocean in se konča na skrajnem severovzhodnem delu Sibirije. Obljudenih krajev se bo tokrat mrk na daleč izognil. Delni mrk bodo lahko opazovali prebivalci severovzhodnega dela Severne Amerike, Evrope in severnega dela Azije.
Sončev mrk po Evropi
Delni mrk bomo lahko opazovali po vsej Evropi razen v njenih skrajnih južnih koncih. Stopnja zakritosti Sonca se bo manjšala od severa proti jugu. Najbliže črti popolnega mrka so Skandinavse države in sever Rusije (Murmansk). Tam bo magnituda mrka dosegla okoli 0,6. V Stockholmu in Baltskih državicah bo magnituda okoli 0,4, v Kopenhagenu na Danskem in v severni Nemčiji pa le še okoli 0,3. Stopnja zakritosti se – kot rečeno – manjša proti jugu in doseže v Španiji, na jugu Francije in severu Italije magnitudo 0,1.
Kako bomo delni Sončev mrk doživeli v Sloveniji
Luna bo v Ljubljani začela zakrivati Sonce ob 11. uri in 54,0 minute po srednjeevropskem poletnem času. V tem trenutku bo Sonce že visoko nad obzorjem. Največja stopnja mrka nastopi ob 12. uri in 32,5 minute, Sonce pa bo v bližini meridijana. Mrk se konča ob 13. uri in 11,8 minute. Ob največji stopnji bo zakritega 7 odstotkov Sončevega premera. Slovenija je tako majhna, da jo Lunina senca preleti v nekaj minutah, zato se podatki za različne kraje ne razlikujejo kaj dosti. A vseeno povejmo. Prvi Slovenci, ki bodo doživeli prvi stik Lune s Soncem, so Novogoričani (približno tri minute pred Ljubljančani), zadnji pa v Lendavi (približno 4,5 minute za Ljubljano). Stopnja zakritosti Sonca pa se – tako kot po Evropi – manjša od severa proti jugu. Največjo fazo mrka bodo tako doživeli v Kranjski Gori (0,09), najmanjšo pa v Beli krajini (0,05).
Kako lahko varno opazujemo Sončev mrk?
Sonce je edino nebesno telo, katerega opazovanje je lahko nevarno, če ne upoštevamo nekaj osnovnih pravil. Naše oči so zelo občutljive za infrardečo in ultravijolično svetlobo in za močno belo svetlobo; lahko se poškodujejo, če gledamo neposredno v Sonce ali z neprimerno zaščito. Zato dosledno upoštevajte naslednji dve osnovni pravili: nikoli ne glejte Sonca neposredno s prostim očesom in vedno se prepričajte, da je instrument, s katerim ga nameravate gledati, opremljen s primernimi filtri. Kako lahko varno opazujemo Sonce?
