Sateliti Starlink BODO uničili pogled na zvezdno nebo!

Zasebno podjetje SpaceX namerava v orbito okoli Zemlje poslati 12 tisoč majhnih satelitov. Kritiki tega projekta, v glavnem astronomi, trdijo, da bodo s tem tako onesnažili nebo, da bodo resno ogrožene astronomske raziskave. Odkar se je pošiljanje miniaturnih satelitkov v orbito razpaslo do te mere, da jih v ZDA lahko kupite že praktično v vsakem bolje založenem supermarketu, so v tirnice okoli Zemlje izstrelili že več kot 9000 kosov (imenovanih CubeSat). še vedno jih okoli našega planeta kroži okoli 5000 (drugi so že padli in zgoreli v atmosferi). Po napovedi Elona Muska, šefa ameriškega vesoljskega podjetja SpaceX, pa naj bi se to število do leta 2027 več kot potrojilo. Takrat naj bi namreč dokonč ali projekt Starlink, tako imenovano mega konstelacijo, ki jo bo tvorilo več kot 12.000 majhnih satelitov. Njihov namen: dostop do interneta brez sivih območij po vsem svetu – in seveda milijardni dobiček za lastnika. Prvih 60 satelitov Starlink je SpaceX poslal v vesolje 24. maja letos, pri čemer pa podjetje ni računalo na razburjenje med strokovnjaki, ki so ga hitro povzeli številni mediji. Proti pričakovanju je bilo namreč satelite na nočnem nebu videti kot verigo svetlih luči. Zaskrbljeni ljubiteljski in poklicni astronomi so se hitro oglasili. Kako bo videti zvezdno nebo, ko bo z zvezdami tekmovalo na deset tisoče satelitov Starlink? Poglejte si spodnji video …

Bo na nebu kmalu svetilo več satelitov kot zvezd?

Po vsej nebesni krogli je v temni noči brez Lune in s prilagojenimi očmi za gledanje v temi mogoče videti okrog 9000 zvezd. Če pa bo vidnih še vseh 12.000 satelitov Starlink, ko bodo končno na svojih tirnicah, bo to nepredstavljiva katastrofa!« je v enem od intervjujev svoje nezadovoljstvo izrazil astronom Alex Parker iz Southwest Research Instituta v ameriški zvezni državi Teksas. Mnogi astronomi se bojijo, da Starlink ne napoveduje nič manj kot konec astronomije z zemeljskih tal. Takšno število umetnih zvezd bi oviralo ne le ljubiteljske astronome, ampak tudi velike observatorije. Pogled v nebo bi kadarkoli prekrižale desetine satelitov, kar bi končno zasenčilo ali zakrilo oddaljene zvezde in galaksije. S temi sateliti v orbiti bi bili moteni ali celo onemogočeni tudi na primer programi za samodejno opazovanje in iskanje Zemlji bližnjih asteroidov ali iskanje eksplozij supernov v daljnih galaksijah. Nas bo torej v prihodnje ob pogledu v nebo namesto zvezd pozdravila množica satelitov? Upamo, da ne! Elon Musk je v dneh po izstrelitvi prvih satelitov naredil bolj malo, da bi pregnal navedene bojazni. Tako se je na primer na twitterju rogal, da je prihodnost astronomije tako ali tako v vesoljskih teleskopih. S tem je med drugim zanemaril dejstvo, da je trenutno v izdelavi in gradnji več velikih zemeljskih teleskopov, ki veljajo za doslej najbolj zmogljive naprave za opazovanje neba

Starlink sateliti! Foto: GMN – GLOBAL METEOR NETWORK

Musk in njegovo njegovo astronomsko znanje?!

To pa ni bil edini tvit, ki je vzbudil dvom v Muskovo znanje o vesoljskih potovanjih in astronomiji na sploh. Milijarder je na primer menil, da vidimo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) zato, ker ima lastne žaromete. To je seveda napačno: ISS odbija – enako kot vsi umetni sateliti – svetlobo Sonca. Muzanje je povzročila še ena njegova izjava, namreč da ponoči, ko zvezde svetijo, njegovih satelitov ne bi videli in bi jih torej opazili samo ob mraku. Seveda so se na spletu takoj pojavile slike in filmi ljubiteljskih astronomov, na katerih se je videlo, da so sateliti Starlink skoraj enako svetli kot najsvetlejše zvezde. Musk žal ne ve, da tudi ko je na tleh temno, na višini približno 550 kilometrov, kjer naj bi potekale tirnice teh satelitov, največkrat sije Sonce. Astronom Cees Bassa z nizozemskega inštituta za radioastronomijo ASTRON je z računi pokazal, da od maja do sredine avgusta osvetljuje Sonce na geografski širini 53 stopinj (to je geografska širina Nizozemske) 550 kilometrov visoko tirnico vso noč. V tem času bodo torej sateliti Starlink nenehno osvetljeni in torej vidni.

Sateliti Starlink že OGROŽAJO resna astronomska opazovanja! Foto: Cliff Johnson, Clara Martínez-Vázquez, DELVE Survey

In to je šele začetek

»Od jeseni do pomladi bi sateliti Starlink sicer pustili nočno nebo za nekaj ur prosto za astronomske raziskave, a neodvisno od tega, kako močno bodo končno svetili, bo to vseeno krepko spremenilo zna- čaj nočnega neba,« pravi Bassa. Astrofizikovi izračuni se pri tem nanašajo samo na prvo od treh načrtovanih skupin satelitov in višino njihovih tirnic okoli zemeljske krogle. Ta prva skupina naj bi štela 1500 satelitov. Pozneje naj bi namestili še več satelitov tudi v višjih (1200 km) in nižjih (340 km) orbitah. Po Bassovem mnenju je bolj verjetno, da se bodo stvari samo še poslabšale, saj podrobnosti tirnic satelitov za zdaj še niso znane. Groba ocena pravi, da bi bilo v mraku na nebu videti vsaj okrog 100 satelitov, svetlih kot najsvetlejše zvezde. »Vedno in od vsepovsod,« pripomni Bassa. Astrofizičarka Caroline Liefke iz Hiše astronomije v Heidelbergu pravi, da je Bassova analiza najbolj natančna doslej. Kako hudo bo v resnici, trenutno še ne moremo z gotovostjo napovedati. Manjkajo še bistveni podatki, na primer svetlobna odbojnost satelitov, njihova dokončna razporeditev po prostoru in usmerjenost njihovih solarnih panelov. »Ko pa pomislimo še na konkurente, ki jih bo projekt izzval, da bodo tja gor poslali svojo mrežo satelitov, smo lahko resnično zaskrbljeni, « dodaja Liefkejeva.