Svetlobno onesnaževanje je dvig nivoja naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni viri svetlobe. Lahko ga definiramo tudi kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico.
Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na biosfero, moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev, moti gnezdenje želv ter ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. Ogroža tudi zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Posledice so nespečnost, debelost, raka dojk in prostate.
Svetlobno onesnaževanje opazimo kot:
– žarenje neba v smeri mest, ki ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč. Nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk na prahu ali vlagi v zraku.
– bleščanje – poslabšano vidno zaznavanje zaradi zaslepitve z močno svetlobo.
– svetenje preko mej zemljišča. Najbolj moteče je, ko ponoči sveti skozi okna v spalnice.
vir. Društvo temno nebo Slovenije
Svetlobno onesnaževanje lahko nazorno vidimo na spodnji karti, ki jo je pripravil slovenski astronom Jure Stare
[iframe src=”http://www.krneki.ws/OpenLayers/LightPollution.html#zoom=4&lat=5759860&lon=1619364&layers=B0TF” width=”100%” height=”480″]
vir. Jure Stare