Bežen pogled na zvezdno nebo pusti vtis, da so vse zvezde bele, toda to je zmota, do katere pride zato, ker ponoči slabo vidimo barve. Ko bolj pazljivo pogledamo nekatere svetle zvezde, kot na primer Vego ali Aldebarana, opazimo, da sta povsem različnih barv. Pri tem se ne smemo pustiti zapeljati atmosferski turbulenci, zaradi katere svetlejše zvezde močneje mežikajo, ter pustijo vtis, da celo spreminjajo barve.
Kakšne barve je določena zvezda?
Pravo barvo zvezde vidimo takrat, ko jo gledamo z daljnogledom ali s teleskopom, ali ko jo fotografiramo. Ta barva pokaže barvo zvezdinega površja in astrofiziki že več kot stoletje razvrščajo zvezde po barvah oziroma po spektralnih razredih. Obstaja sedem glavnih spektralnih razredov, ki jih označujemo s črkami O, B, A, F, G, K in M. Vsak razred se deli naprej na deset stopenj, označenih s številko od 0 do 9, od bolj do manj vroče. To pomeni, da je zvezda spektralnega razreda G9 manj vroča od tiste z oznako G8, vendar bolj vroča od tiste iz spektralnega razreda K0.
Površinska temperatura zvezd
Površinska temperatura razreda O, ki predstavlja najbolj vroče, modrikaste zvezde, sega od visokih temperatur do 30.000 kelvinov (kelvin (K) je enota za absolutno temperaturo: 0 K =273,15°C). V spektralni razred B sodijo modro-bele zvezde s površinsko temperaturo med 30.000 in 10.000 kelvini. V razredu A so belkaste zvezde s površinsko temperaturo med 10.000 in 8000 kelvini.
V razredu F so zvezde belo-rumenkaste v razponu temperatur od 8000 do 6000 kelvinov. V naslednjem razredu G, kamor sodi tudi Sonce, so zvezde rumenkaste v razponu temperatur med 6000 in 4500 kelvini.
V razredih K in M pa so zvezde s še nižjo površinsko temperaturo, ki so videti rumeno-oranžne in rdeče-oranžne. S površinsko temperaturo 5800 kelvinov je Sonce zvezda spektralnega razreda G2.
Obstaja fraza, s katero si enostavno zapomnimo spektralne razrede: Oh! Be A Fine Girl. Kiss Me (Girl lahko brez težave zamenjamo z Guy). 🙂
Kasneje so dodali nove črke za posebne tipe zvezd (W za zvezde tipa Wolf-Rayet, L, T in Y za rjave pritlikavke, R, N, C in S za ogljikove zvezde).
Spektralni razredi bolj znanih zvezd
Navedimo spektralne razrede za nekaj bolj znanih zvezd, ki jih lahko vidimo s prostim očesom: Alnitak in Mintaka v Orionovem pasu (Koscih) sta spektralnega razreda O; Rigel, Belatriks in Saif v Orionu so spektralnega razreda B; Sirij, Vega, Deneb, Altair in Kastor so spektralnega razreda A; Severnica in Prokijon sta spektralnega razreda F; Kapela je spektralnega razreda G; Arktur, Aldebaran, Poluks in Dubhe so spektralnega razreda K; Antares in Betelgeza sta spektralnega razreda M.
