Povsod, kadarkoli in čim večkrat! Odgovor je morda nekoliko poenostavljen, vendar zelo dobro prikaže duševno stanje navdušenca. Čeprav je težko kvalitetno opazovati meglice in galaksije na zelo uničenem in onesnaženem nebu, lahko v mestu vseeno dobro vidimo Luno, Sonce in planete. Skoraj vsa srečanja z nebom, ki jih opisuje knjiga Glej jih zvezde, je mogoče doživeti tako v mestu, kot na deželi. Poleg vremena pa je nujno, da si to želimo. Želja, da vstanemo nekoliko prej, da bi opazili neko srečanje, preden vzide Sonce; želja, da se zvečer odpravimo ven, če nimamo primernega balkona, terase ali vrta, od koder bi mogli razločiti planete v večernem mraku; želja, da kadarkoli čez dan pogledamo skozi okno, ko se pojavi halo, mavrica ali kak drug meteorološki pojav. Po nekaj opazovanjih boste v bližini kraja, kjer živite, hitro odkrili dobra mesta za uživanje konjunkcij nad posameznim obzorjem in si izdelali miselno karto opazovališč, ki jih boste izbirali glede na letni čas in smer opazovanja. Žalostno je, da nam je navadno že najmanjša ovira dovolj za izgovor, da ne odidemo ven, še posebej pozimi! Oditi ven pod nočno nebo mora postati navada, kraji, ki ste jih izbrali, pa morajo biti blizu in enostavno dostopni. Mislite tudi na to, da boste primerno oblečeni, če boste ostali zunaj pol ure in več. Potrebujete topla oblačila, pokrivalo, predvsem pa dobro obutev; tudi poleti, saj se noge najprej ohladijo in že nas vleče nazaj domov.
«Kako opazovati» pa se mora odločiti vsak sam glede na želje in finančna sredstva. Daljnogled in teleskop omogočata, da vidimo dlje, da podrobneje razločimo kakšno srečanje, mrk ali zakritje – okultacijo, a nikakor nista nujna za vsakdanjo prakso v astronomiji. Toda če se nalezete opazovalnega virusa, razmislite o naložbi v kakšen teleskop po lastni izbiri, da se boste lahko bolj poglobili v odkrivanje divjadi v nebesnih goščavah. Si naj nabavim daljnogled? Če je opazovanje neba s prostim očesom užitek, nam uporaba optičnih pripomočkov odpira drugače povsem nedosegljive možnosti. Preden pa se odločite za teleskop, si je dobro daljnogled. Nesli ga boste kamorkoli in služil vam bo za veliko drugih opazovanj – ptičev, divjadi, pokrajine ipd.
Kaj lahko opazujem z daljnogledom?
Daljnogled se zelo obnese, ko iščemo šibek planet ali tanek Lunin srp na živo pisanem večernem ali jutranjem nebu. Je enostaven za rokovanje, slika ni obrnjena glede na tisto, ki jo vidimo s prostim očesom in ima široko zorno polje – od 5 do 8 stopinj – zato nebesna telesa enostavno najdemo. S klasičnim daljnogledom na primer 7 x 40, ki daje 7-kratno povečavo in ima objektiv premera 40 milimetrov, boste na Luni razločili največje kraterje in gorske verige, galilejske lune pri Jupitru, ko so dovolj oddaljene od njega, na desetine razsutih in kroglastih zvezdnih kopic, meglic, dvojnih in spremenljivih zvezd in celo kar nekaj galaksij… Ne boste pa mogli opaziti Saturnovih obročev, ki zahtevajo vsaj 30-kratno povečavo, da jih razločimo. To ob dobrih pogojih omogočijo samo daljnogledi z večjim premerom objektiva.
V praksi obstajata dve veliki skupini astronomskih daljnogledov: tista, s katero lahko dolgo opazujete in daljnogled držite v rokah, ne da bi se utrudili in tista, ki zahteva uporabo stojala. Meja med obema vrstama je odvisna predvsem od uporabnika. Otrok daljnogleda 7 x 50 ne bo mogel držati več kakor nekaj sekund, medtem ko bo odrasli začutil njegovo težo šele čez nekaj minut. Ne glede na obliko ali težo daljnogleda moramo vedeti, da nam bo nudil največ, če je postavljen na stojalo. Tako se boste lahko lotili veliko občutljivejšega opazovanja, na primer Jupitrovih satelitov, ali iskanja kakšnega šibkega nebesnega telesa na zelo temnem nebu, kar zahteva veliko zbranost, ki jo tresenje rok onemogoča. Daljnogled, ki ga lahko kupite v supermarketu za manj kot 100 evrov, skoraj zagotovo ne bo dovolj dober za opazovanje nebesnih teles, ne glede na to, da je morda odlično prirejen za opazovanje narave čez dan.
Danes se zdi, da je 100 do 200 evrov najmanjša vsota za nakup osnovnega astronomskega daljnogleda, za boljšo kakovost pa morate odšteti od 250 do 450 evrov. V tem cenovnem razredu lahko dobite zelo dober inštrument znamke Celestron, Minolta, Pentax, Nikon, Fujinon, Perl-Vixen, ali Kowa. Zelo visoko pa kotirajo daljnogledi znamk Leica, Zeiss ali Swarovski; njihove cene mirno presegajo 1000 evrov. Toda če na primer opazujete z daljnogledom 7 x 42 znamk Leica ali Swarovski, boste takoj opazili razliko v kvaliteti slike, ki je posledica boljših optičnih prevlek na lečah, uporabe posebnih stekel za prizme in leče, da ne govorimo o natančnosti in absolutni zanesljivosti mehanike! V vsakem primeru in ne glede na vaš proračun pa vam priporočamo, da preizkusite veliko daljnogledov, preden se odločite za nakup, kajti ob enaki optični kakovosti so še vedno razlike v tem, kako daljnogled leži v roki, v ravnotežju, ali v prevleki ohišja, razlike pa so tudi med nami. Prste pa vstran od daljnogledov, opremljenih z zumom, ker imajo redko dovolj kvalitetno optiko, razen pri zelo dobrih znamkah, ki so pa seveda zelo, zelo dragi!