Ali lahko otipam zvezde in ozvezdja? To ni mogoče. Pa je! Tipam ozvezdja. Tak je bil naslov astronomske delavnice za slepe in slabovidne, ki se je odvijala v sredo, 10. maja 2023, v knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani.
Pripravila jo je tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner v soavtorstvu z dr. Janjo Plazar; kot gost sem sodeloval Boris Kham. Aksinja Kermauner in Janja Plazar sta napisali (bolje rečeno ustvarili) knjigo S prstki do zvezd, ki je pravzaprav neke vrste slikanica s tipnimi predlogami. Vsebini te knjige je bila namenjena tudi delavnica, kjer je bila osrednja tema prikaz ozvezdij. Prvi korak je bilo ozvezdje Kasiopeje. Avtorici sta udeležencem razdelili vrvico in stiroporne ploščice, na katerih so bile razporejene bucike v obliki ozvezdja Kasiopeje. Prvi del naloge je bil, da z vrvico prosto povežejo bucike v nek smiseln lik. S tem sta želeli doseči, da bi udeleženci dojeli, razmislili, kako je človek v preteklosti risal na nebo svoje junake, na primer Oriona in Kasiopejo. V drugem delu naloge sta jim povedali, da ima ozvezdje Kasiopeje obliko črke W ali M in udeleženci so bucike-zvezde ustrezno povezali z vrvico.
Tretji korak, najtežji, pa je bil dojeti, da so zvezde od nas različno oddaljene. Dr. Aksinja Kermauner je izdelala ozvezdje Kasiopje tako, da so bile v modelu zvezde razporejene po globini (modelska škatla) glede na oddaljenost od Zemlje. Udeleženci so v demonstracijski škatli otipali razdalje med zvezdami (glej sliko) tako, da so se dotaknili na primer zvezde Alfa z eno roko, druge zvezde, na primer Beto, pa z drugo – tako so lažje dojeli, da so zvezde enega ozvezdja različno oddaljene od Zemlje. To je bila zelo dobra ideja za spoznavanje oddaljenosti zvezd. Če bi bili na voljo samo številč ni podatki o oddaljenosti zvezd, potem bi udeleženci težje dojemali razdalje. Ponazoritev oddaljenosti zvezd od Zemlje sem udeležencem posku- šal dodatno približati še s številčnimi podatki.
Poglejmo štiri primere:
❂ Zvezda Arktur (Alfa Volarja) je oddaljena od nas približno 40 svetlobnih let. To pomeni, da je svetloba toliko let potovala do nas in da je z zvezde odpotovala leta 1983 – torej ravno v letu rojstva naše najboljše smučarke Tine Maze.
❂ Zvezda Rigel (Beta Oriona): svetloba od nje do Zemlje potuje 775 let, ker je oddaljena toliko svetlobnih let – torej gledamo svetlobo, ki se je podala na pot daljnega leta 1248.
❂ Zvezda Betelgeza (Alfa Oriona) je od nas oddaljena 430 svetlobnih let – torej gledamo, kaj se je na njej dogajalo daljnega leta 1593, ko je živel Galileo Galilei.
❂ Zvezda Sirij je oddaljena od nas približno 8,6 svetlobnega leta. Svetloba je od tam odpotovala v začetku leta 2015.
Pri tem smo poudarili, da pri opazovanju nebesnih objektov vedno gledamo v preteklost, saj tudi svetloba in z njo energija od Sonca do nas potuje približno 8 minut.
Ozvezdje Oriona in asterizma Veliki in Mali voz so udeleženci odkrivali s pomočjo tipnih predlog, kjer sta avtorici svetlejše zvezde v posameznem ozvezdju (na primer v Orionu) upodobili z različnimi teksturami in velikostmi (kamenčkov in perlic). Spoznavanje ozvezdij s tipnimi predlogami je dr. Aksinja Kermauer popestrila in motivirala s pripovedkami o posameznih ozvezdjih. Tipna knjiga S prstki do zvezd je odličen pripomoček, kako ozvezdja in astronomijo približati slepim in slabovidnim.
Avtorici sta me navdušili, ker sta se poglobili v ozvezdja; odlične 3D upodobitve posameznih ozvezdij sta pospremili s kratkimi opisi ozvezdij v brajlici. Avtorici sta kasneje v pogovoru povedali, da to delo opravljata z entuziastom in da sta v pripravo knjige vložili veliko časa in energije. Želita pa si najti sponzorja, da bi lahko izdelali več izvodov knjige, saj za pripravo ene potrebujeta okoli 50 evrov samo za material. Večje število izvodov knjige pomeni možnost, da bi astronomijo približali širšemu krogu slepih in slabovidnih. Tudi nekatere osnovne pojme (na primer zvezde, planeti, galaksija) sem poskušal razložiti čimbolj nazorno.
Začel sem s Soncem in ga predstavil kot ognjeno kroglo, ki žari. To žarenje sem primerjal z žarenjem oglja, ki je na Soncu znatno večje – celotno Sonce v prostor seva kot 600 tisoč bilijonov krških elektrarn. Za občutek o masi Sonca sem udeležence povabil, naj si predstavljajo tehtnico, ki jo postavijo v vesolje. Na eno stran naj dajo Sonce, na drugo stran pa morajo naložiti 333.333 Zemelj, da bo tehtnica obstala v ravnovesju. Za premera krogle Sonca in Zemlje sem navedel, da sta v razmerju 1:109. Nato sem jih opozoril, da je naše Sonce le manjša zvezda v množični zvezd in navedel nekaj podatkov.
Poglejmo tri ilustrativne primere:
❂ zvezda Sirij (Alfa Velikega psa) ima 20-krat tolikšen izsev kot naše Sonce, njen premer je skoraj dvakrat tolikšen kot Sončev; Sirij je na nebu lesketajoč se diamant, bel biser;
❂ zvezda Rigel (ozvezdje Orion) ima 40.000-krat tolikšen izsev kot Sonce, je pravi kozmični žaromet; njegov premer je približno 79- krat tolikšen kot Sončev; Riglove mase pa je za kar 18 Sončevih;
❂ zvezda Betelgeza (ozvezdje Orion), rdeča nadorjakinja, je tako velika, da bi vanjo stlačili celotno Marsovo krožnico, njen izsev pa močan kot 8400 Sončevih izsevov.
Nato sem razložil, kaj je galaksija. Začel sem z modelom naše Rimske ceste, kjer je množica (400 milijard) zvezd ponazorjena z mivko, tako da lahko njena zrnca slepi in slabovidni občutijo s prsti. Na maketi je označena točka, kjer je naše Osončje, ki drvi okoli središča Galaksije s hitrostjo 220 kilometrov na sekundo. Za primerjavo: če bi s to hitrostjo drveli po naši avtocesti proti morju, bi v eni sekundi prišli iz Ljubljane do Pirana in nazaj. Poskušal sem razložiti tudi, kaj je komet. Ponazoril sem ga s podolgovatim krompirjem, da so lahko otipali obliko, in ob tem povedal, da je bil Halleyjev komet (ko smo ga nazadnje lahko opazovali z Zemlje) dolg 15, širok pa okoli 6 kilometrov.
Sodelovanje na delavnici Tipam ozvezdja je velik metodični in didaktič ni izziv, saj moramo dovolj plastično prikazati na primer ozvezdja ali globino vesolja. Tega ne moremo brez tipnih predlog. Srečanje s skupino slepih in slabovidnih, ki so želeli spoznavati nočno nebo, je bilo zanimivo, saj sem spoznal, da tudi oni želijo spoznavati zakonitosti in lepote vesolja in jih podoživljati. Zame je to pomenilo, da sem se poskušal vživeti v njihov svet. Zato sem se resno poglobil v različno literaturo, da sem jim lažje posredoval zakonitosti in lepote nočnega neba. Podajanje mora biti plastično in posamezni pojmi podani z različnih zornih kotov (»baročno pripovedovanje«). Ob tem sem se tudi sam naučil veliko novega …
Hvala za vabilo in enkratno izkušnjo!
Opomba: Podatke in zanimivosti o ozvezdjih in zvezdah sem v veliki meri črpal iz knjige Bojana Kambiča Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10×50.