Kot bi nam hoteli povedati, da zdaj, ko se na prva opazovanja pripravlja James Webb, vesoljski teleskop Hubble še ni za v staro šaro, so astronomi posneli in objavili dih jemajočo sliko spiralne galaksije s prečko NGC 7496.
Galaksijo je 5. septembra 1834 prvi opazil angleški astronom John Herschel. Danes vemo, da je od nas oddaljena okoli 24 milijonov svetlobnih let, njen premer pa je okoli 70.000 svetlobnih let in je torej nekoliko manjša od naše Galaksije. Najdemo jo v južnem ozvezdju Žrjav (Grus).
Iz naših geografskih širin je sicer vidna, a je ob kulminaciji tako nizko nad obzorjem, da se njen sij, ki je 11,1 magnitude, le težko prebije skozi debelo plast atmosfere. Žerjav je eno od štirih južnih ozvezdij, ki imajo imena po pticah. Ostala tri so Pav, Feniks in Tukan. Znana so tudi pod skupnim imenom Južni ptiči.
ESA/Hubble/J. Lee/PHANGS-HST Team/Judy Schmidt, www.geck
zilla.com
Tudi na severnem nebu imamo štiri ptičja ozvezdja: Orla, Laboda, Krokarja in Goloba. Slika galaksije NGC 7496 je nastala s Hubblovo kamero WFC3 (Wide Field Camera 3), ki pokriva ultravijolično, vidno in bližnjo infrardečo svetlobo. Je mozaik, sestavljen iz petih monokromatskih slik, posnetih skozi pet različnih ozkopasovnih filtrov.
Posneli so jo v okviru projekta raziskovanja povezav med mladimi, vročimi zvezdami in gostimi, hladnimi oblaki plinov in prahu, v katerih so se te zvezde rodile. Poleg vesoljskega Hubbla je pri projektu sodeloval tudi zemeljski radijski interferometer ALMA (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array), ki je priskrbel podatke v kratkovalovnem radijskem delu elektromagnetnega spektra.
Združeni podatki bodo po analizi dali odgovor na vprašanje, kakšna je hitrost rojevanja zvezd v tej galaksiji in kako učinkovito je rojevanje v njenih različnih galaktičnih okoljih. ∞e bo kaj zanimivega, vas bomo zagotovo obvestili.