Test: kompaktni apokromat 61EDPH

0

Astrofotografija je vsak dan bolj popularna, predvsem zaradi številnih možnosti, ki nam jih ponuja, pa tudi odlična oprema je vse bolj dostopna. Tudi cene različnih večlečnih refraktorjev, ki so namenjeni predvsem astrofotografiji, so padle na znosno raven. Na trgu je tako zares veliko ponudbe teh in onih proizvajalcev, kvalitetnih, manj kvalitetnih, v vseh možnih cenovnih razponih. Kaj naj torej izberemo za optimalen refraktor, če ne razpolagamo ravno z neomejenimi sredstvi, da bomo dobili kombinacijo s kamero, ki nam bo dala najboljšo možno sliko? Pogosto vprašanje!? Da je vse skupaj še bolj zapleteno za samega kupca, proizvajalci teleskopov pogosto zavajajo s kakšnimi tehničnimi obljubami. Predvsem optične napake pogosto opaziš šele v praksi, pod nebom, ali pa tudi ne, odvisno tudi od tega, kako dobro se spoznaš na optiko, kakšno opremo si uporabljal doslej in kako zahteven uporabnik si.
Če se je refraktor (lahko tudi fotografski objektiv) pri dnevni fotografiji izkazal za odličnega, tega nikakor ni mogoče popolnoma preslikati v svet astrofotografije. Tu nastopi najbolj kruto testno okolje, kjer si zobe polomijo še tako opevane blagovne znamke. Zvezdice bodo žal razkrile še tako majhne optične in mehanske nepravilnosti, ki pridejo še toliko bolj do izraza pri uporabi senzorjev večjega formata, kot sta APS-C in Full-Frame.

Izredno lepo izdelan, cenovno dostopen TS-Optics 61EDPH, 5-lečni Flatfield-Apokromat.

Pred časom sem za potrebe terenske astrofotografije v kombinaciji s kamero ASI071MC kupil cenovno dostopni TS-Optics 61EDPH, 5-lečni Flatfield-Apokromat (osnovni proizvajalec je SharpStar). Ta refraktor sem si zaželel predvsem iz dveh razlogov: ker mi zaradi kratkega gorišča omogoča slikanje večjih predelov neba in ker je zaradi svoje kompaktnosti primeren za potovanja. 61EDPH je v tehničnih podatkih obetal vse, kar sem potreboval.

Ključni tehnični poudarki za refraktor 61EDPH

premer leče: 61 milimetrov, 2 leči FPL53 ED
osnovna gorišna razdalja: 335 mm ali f\5,5
goriščna razdalja s korektorjem polja (0,81x): 274 mm ali f\4,5 s korigiranim poljem premera 44 milimetrov
korektor polja: 3-lečni, navoj za priključek kamere je M48x0,75, razdalja od korektorja do senzorja kamere je 55 milimetrov
fokuser: 2,5-in;ni z dvojno hitrostjo, omogoča;a 360-stopinjsko vrtenje okrog osi in enostavno namestitev 2-inčnega filtra v notranjosti
teža: 1,8 kg
v kompletu dobimo še: priročno držalo, Vixen montažno ploščico, sedlo za iskalo, pokrovček sprednje leče in pokrovček za fokuser.

Prvi vtis me je več kot navdušil

Standardna Vixen ploščica, priročno držalo in dobro izdelan fokuser.

Ko sem 61EDPH razpakiral iz škatle, me je očaral s svojo lepo in dovršeno izdelavo. Bolj kot to sem si seveda želel, da se bo dobro izkazal pod zvezdami, saj edino to šteje, ampak o tem več v nadaljevanju. Fokuser teče enakomerno in gladko, enostavno se ga odvije, če želimo recimo namestiti dodaten, 2-inčni H-alfa filter. Na objektivu imamo še protirosnik/senčnik, ki ga enostavno izvlečemo iz ležišča, rdeča ročka na vrhu služi za enostavno rokovanje, Vixen montažna ploščica pa je tako ali tako standard, ki ga podpira večina montaž. 3-lečni korektor polja s faktorjem, ki zmanjša osnovo gorišče objektiva za faktor 0,81, je bil že tovarniško pritrjen, brez težav ga odvijemo in ponovno namestimo. Na koncu korektorja je moški navoj M48x0,75, ki je precej pogost za večino kamer, tako da nam tudi to ne predstavlja kakšnih dodatnih težav.

Poudaril bi še, da je pri namestitvi kamere potrebno nekaj natančnosti, saj je priporočena razdalja med korektorjem in čipom te kamere točno 55 milimetrov! V nasprotnem ne smemo pričakovati optimalne slike oziroma korekcije polja. Če povem bolj poenostavljeno – zvezdice po robovih ne bodo lepe okrogle pike ampak razpotegnjene črtice. S težo 1,8 kilograma, kolikor tehta 61EDPH, brez težav prenese vsaka osnovna montaža, pa tudi kakšna lahka potovalna, kot je na primer LighTrack II.

Tehnično in oblikovno je izdelek – vsaj zame – čista desetka!

Ko so oblike zvezd res pike!

Iz teorije se sedaj preselimo v prakso! Upam da se strinjate, da je edino to merodajno pri oceni nekega objektiva! Ko po navadi na refraktor namestimo kamero in posnamemo prve slike, smo velikokrat razočarani! Prepogosto se namreč dogaja, da so oblike zvezd na robovih posnetka vse drugo, samo pike ne. Navzoča je kromatska aberacija, vinjetiranje in še kaj. Kako se je odrezal 61 EDPH izveste v nadaljevanju! Zdaj se vrnimo še nekaj korakov nazaj.
Na 61EDPH mi je Pavle Gartner (priporočam, da obiščite njegovo spletno stran deepskydad.com) namestil še njegov motoriziran fokuser AF3. Takšna nadgradnja refraktorja 61 EDPH za astrofotografijo sicer ni nujno potrebna, toda če želimo stvari optimizirati in avtomatizirati, ni boljše možnosti, kot da enostavno namestimo takšen dodatek, kot je AF3, pa še slovenski je! Tako se nam resnično ni potrebno ukvarjati z neostro sliko.

TS-Optics 61EDPH, 5-lečni Flatfield-Apokromat s CMOS kamero ASI071MC, filtrskim kolesom, motoriziranim fokuserjem AF3, dodatnim teleskopom za vodenje in grelci.

Prve jasne noči so bile na vidiku in teleskop je pripravljen na delo že čakal v observatoriju. Na njega sem namestil ZWO kamero ASI071 MC in filtrsko kolo z različnimi 2-inčnimi filtri. Verjetno ste se takoj vprašali, zakaj bi uporabljal filtrsko kolo skupaj z barvno kamero? Kamera je resda barvna, a za astrofotografijo uporabljam še druge namenske, ozkopasovne filtre in filtrsko kolo je za to nalogo zelo priročno. Še prej sem si moral zagotoviti ustrezen M48 nastavek, da sem dosegel optimalno razdaljo med korektorjem in senzorjem.

En sam, 120-sekundni, testni, surov posnetek znamenite meglice Kalifornija, ki je nastal z 61EDPH in kamero ASI071MC v vidni svetlobi.

Avtomatizirano ostrenje s fokuserjem AF3 je že takoj na začetku delovalo brezhibno in kmalu sem imel na ekranu prvo sliko, ki sem jo skrbno pregledal. Vse je bilo tako, kot sem pričakoval! Zaznal nisem nobenih večjih optičnih napak, ostrina zvezdic je bila po vsem polju dobra, osvetlitev polja pa enakomerna.

Posamezni izseki iz surove slike meglice Kalifornije, ki potrjujejo, da je optična korekcija odlična. Brez slabe vesti lahko zapišem, da se marsikateri veliko dražji refraktor ne more primerjati z njim! Oznake na sliki pomenijo: ZL = zgoraj levo, SL = spodaj levo, C = center, ZD = zgoraj desno in SD = spodaj desno.

Analiza polja slike, ki je bila narejena z namenskim programom CCDInspector je potrdila moje praktične izkušnje! Cenovno dostopni TS-Optics 61EDPH, 5-lečni Flatfield-Apokromat ima izredno dobro korekcijo polja, kar potrjuje tudi spodnja slika.

Analiza polja slike narejena s programom CCDInspector. Polje je brezhibno!

Na 61EDPH sem kar v priročno, serijsko nameščeno sedlo namestil še teleskop za dodatno vodenje, dodal sem še grelce (v vlažnih nočeh brez tega žal ne gre) in po ustaljenem postopku več noči zapored avtomatizirano fotografiral. Za prvi izziv sem si izbral ostanek supernove Simeis 147 (Sharpless 2-240) ali, kot ji radi rečemo slovenski astronomi, meglica špageti. Meglico sem slikal v vidni in H-alfa svetlobi s prej omenjeno barvno kamero ASI071MC (slika je na naslovnici). Mehanika refraktorja 61EDPH se je izkazala za zelo stabilno, fokuser je deloval odlično, zaznal nisem nobenih posebnih nagibov ali česa podobnega, kar pa je še zelo pomembno, kljub vrtenju fokuserja okrog osi, kar nam pride prav pri optimalnem pozicioniranju objekta glede na naš čip, je bila kakovost slike, bolje rečeno zvezdic, primerljiva, brez zaznanih izstopajočih optičnih ali mehanskih napak. Za ta prispevek sem poleg ostalih tehničnih slik pripravil tudi izseke iz surove, neobdelane slike meglice Kalifornija (zgoraj), ki potrjujejo zadovoljivo optično kvaliteto refraktorja 61EDPH, ki ga brez slabe vesti priporočam naprednejšim slovenskim astrofotografom, pa tudi tistim začetnikom, ki se šele podajate v svet astrofotografije in se morda bojite nakupa nekvalitetne opreme.

Ostanek supernove Simeis 147 (Sharpless 2-240), ki je nastal z 61EDPH in kamero ASI071MC v vidni ter H-alfa svetlobi.

Naj poudarim, da 61EDPH podpira korigirano polje premera 44 milimetrov, kar je primerno za uporabo kamere Full-Frame formata! Tega žal v praksi še nisem testiral, ker nimam ustreznih nastavkov za uporabo kamere ASI094MC na 61EDPH. Morda enkrat v prihodnje! Zapis je, kot sem že omenil, nastal zgolj na testiranju z nekoliko manjšim senzorjem formata APS-C.

Kaj pa vizualno opazovanje?

Refraktorja 61EDPH za vizualna opazovanja nisem testiral, ker ga nisem kupoval za ta namen, zato tudi nimam ustreznih nastavkov. V osnovi je tako ali tako namenjen za astrofotografijo, če pa si ga kdo kljub temu zaželi za opazovanje širnega vesolja, narave, morda ptic ali … pa bo moral dokupiti še ustrezno prizmo in nastavek za njeno namestitev v fokuser. V primeru uporabe refraktorja 61EDPH za vizualna opazovanja odstranimo korektor polja, tako da imamo osnovno gorišče 335 milimetrov, namestita se še prizma in okular in že je teleskopek pripravljen za opazovanje.

Kompakten apokromat 61EDPH me je, moram priznati, pozitivno presenetil, in kar je ključno, povsem zadovolji moje kriterije v astrofotografiji, saj mi omogoča brezhibno astrofotografijo z meni ljubo kamero ASI071MC. Upoštevajmo še to, da cena refraktorja 61EDPH ni astronomska (999,00 EUR), kar zagotavlja odlično razmerje med kakovostjo in ceno. Na trgu je na voljo tudi njegova malenkost večja različica, apokromat 76EDPH (76 mm f/4,5). Tudi tega zdaj testiram in, kot bo zagotovo pripomnil najboljši urednik v vesolju, »… ne pozabi na članek!«

Delite na

O avtorju

Matej Mihelčič

Urednik Spikinega spletišča, astrofotograf, popularizator astronomije, organizator astronomskih srečanj in delavnic.