Zemljina senca

Pred leti, ko sem bil še majhen, sem sneg naravnost oboževal. Ne tako kot sedaj, ko ga imam samo rad, takrat sem bil prav v devetih nebesih, ko so se izpod neba usipale bele, mrzle zvezdice. Ampak tudi takrat so obstajale suhe zime, spomnim se neskončnih zimskih sončnih dni brez najmanjšega oblačka. Spomnim se pa tudi, da sem včasih ob zahajanju Sonca nad severovzhodnim obzorjem opazoval temen pas, ki se je počasi dvigal v nebo in z vsem srcem upal, da gre za oblake, ki bodo ponoči prinesli sneg – a noč je bila polna žarečih zvezd, naslednji dan pa se je nad nami spet bočila neskaljena modrina.

Takrat seveda še nisem vedel, da pri nas večina poslabšanj pride od zahoda-jugozahoda – in da je tisti temni pas neba preprosto Zemljina senca! A to je eden mojih prvih spominov na atmosfersko optiko in astronomijo nasploh.

Vse, kar osvetljuje Sonce, v nasprotno smer meče senco in seveda tudi naš planet ni izjema.

Vse, kar osvetljuje Sonce, v nasprotno smer meče senco in seveda tudi naš planet ni izjema. Zjutraj in zvečer meče senco na edini dovolj velik zaslon, kjer jo je mogoče videti, na svojo atmosfero. Da bi videli Zemljino senco, zadostuje, da ob jasnih večerih pogledamo proti vzhodu, v drugo smer torej, kakor zahaja Sonce, zjutraj pa se moramo obrniti na zahod, da bi jo začeli razločevati kake pol ure preden bo vzšlo Sonce.

Kako je videti Zemljina senca?

Zemljina senca je videti kakor dolg izbočen pas, ki se vleče skoraj 180 stopinj daleč po obzorju s središčem v točki nasproti Sonca in lahko doseže kakšnih dvajset stopinj višine. Senca našega planeta je skrilasto-sivo-modre barve in je veliko temnejša od neba nad njo. Včasih prizor ozaljšajo še protižarki (antikrepuskularni žarki) ali vzhajajoča polna luna, posebej izrazita in dramatična pa je senca lahko pozimi, ko je pokrajina pod njo pokrita s snegom.

Zemljina senca je videti kakor dolg izbočen pas, ki se vleče skoraj 180 stopinj daleč po obzorju s središčem v točki nasproti Sonca in lahko doseže kakšnih dvajset stopinj višine.

Nad senco leži pas rožnate barve, ki mu rečemo Venerin pas ali predmrač ni lok, gre pa za Sončevo svetlobo, ki se sipa na atmosferskih plasteh visoko nad nami. Venerin pas zvečer postopoma izgine pol ure po zaidu Sonca. Celotna zatemnitev neba hitro skrije Zemljino senco in nastopi noč. Ob zori pa se Zemljina senca skupaj s predmračnim lokom postopoma spušča na zahodno obzorje, vse dokler ne vzide Sonce. (prirejeno po Glej jih, zvezde!)

Kljub pogostemu, tako rekoč vsakodnevnemu pojavljanju pa je Zemljina senca dokaj nepoznan pojav, kajti ljudje, ki jo vidijo, pogosto in popolnoma napačno (kot jaz včasih ☺) mislijo, da gre za oblake, smog ali kaj podobno prozaičnega. Ali pa, tudi to je mogoče, sploh nič ne mislijo …