Predstava velikana – Jupiter 2014

0

5. januarja 2014 v opozicijo prihaja plinasti planet velikan Jupiter. Od Zemlje bo oddaljen 4,21 astronomske enote kar je približno 629.870.000 kilometrov. V času opozicije je planet najbolj primeren za opazovanje, saj nam je najbliže, viden pa je vso noč – vzhaja zvečer, najviše na nebu je okoli polnoči, zahaja pa zjutraj.

Jupiter bomo v letošnji opoziciji lahko opazovali v ozvezdju Dvojčka. Na nebu ga prav gotovo ne bomo mogli zgrešiti, saj bo sijal z magnitudo -2,7, kar je več od najsvetlejše zvezde na nebu, Sirija.

Jupiter najdemo v ozvezdju Dvojčka.

Jupiter v ozvezdju Dvojčka v družbi svetlih zvezd Poluks in Kastor.

Planet Jupiter lahko opazujemo že z navadnim daljnogledom. Pogled skozenj nam bo razkril njegove štiri najsvetlejše lune – Io, Evropo, Ganimeda in Kalisto. Če bomo planet opazovali večkrat, bomo opazili, da se njihova lega spreminja, od časa do časa pa se nam katera tudi skrije za planet.

Pogled skozi daljnogled nam na pokaže tudi štiri najsvetlejše Jupitrove lune.

Že navaden daljnogled nam pokaže štiri najsvetlejše Jupitrove lune. Poizkusite!

Za lažjo prepoznavanje Jupitrovih lun pa vam je lahko v pomoč poseben Spikin graf. Krivulje predstavljajo štiri največje Jupitrove satelite. Razdalja med dvema zaporednima navpičnima črtama je dolga 24 ur, torej je milimeter na sliki dolg 4 ure. Če naš pogled obrnemo za 90° v smeri urinih kazalcev, vidimo lego satelitov tako kot v astronomskem teleskopu. Če naš pogled obrnemo za 90° v nasprotni smeri urinih kazalcev, vidimo lego satelitov kot v binokularju. Bolj podrobne podatke dobite vsak mesec v Spiki.

Položaj Jupitrovih lun v januarju 2014

Položaj štirih najsvetlejših Jupitrovih lun v januarju 2014.

Za večje podrobnosti in zares nepozabno predstavo pa potrebujemo vsaj srednjevelik teleskop in dobre opazovalne pogoje. Planetov navidezni premer bo v času opozicije okoli 47 ločnih sekund. Na njegovem površju bomo tako lahko opazovali številne temnejše pasove, svetle in temne lise, pa tudi prehode lunic pred ploskvico planeta oziroma potovanje njihovih senc.

Enostavna skica opazovanja planeta Jupiter.

Enostavna skica Jupitra, njegovih lun, Velike rdeče pege iz dnevnika astronoma.

Seveda pa bomo lahko spremljali tudi vrtenje planeta okoli osi, saj se vrti izredno hitro. Okrog svoje osi se zavrti v 9 urah 55 minutah. Če bomo redno opazovali na primer znamenito Veliko rdečo pego, bomo vrtenje zlahka zaznali. Kdaj je najbolje vidna Velika rdeča pega v januarju? V decembrski Spiki, na strani 526 smo objavili posebno tabelo, ki vam bo v pomoč pri opazovanju.

Planet Jupiter pa lahko tudi fotografiramo. S posebnimi tehnikami fotografiranja in obdelavo slik lahko dobimo izjemne rezultate. Za fotografiranje so najbolj primerni teleskopi, ki v kombinaciji z Barlowo lečo dajo skupno gorišče npr. 6000 mm ali več. Za zajem slike pa se v tem primeru najbolje obnesejo posebne planetarne kamere (serija G0 in G1). Za osnovno obdelavo planetarnih fotografij se največ uporablja brezplačni program Registax.

Fotografirajmo planet Jupiter skozi teleskop.

Ne, to ni posnetek sonde! To je amaterska fotografija narejena z dostopno astronomsko opremo iz Slovenije. Foto: Jure Atanackov in Matic Smrekar / ADL

Če bodo v januarju vremenski pogoji omogočali, bomo pripravili Spikino delavnico: Opazujmo in fotografirajmo planet Jupiter! Torej razlogov za opazovanje tega plinastega velikana bo v januarju več kot dovolj.

Delite na

O avtorju

e-Spika

Mlajša digitalna sestra tiskane revije Spika. Tiskna revija Spika je z vami že od leta 1993, digitalna Spika pa od leta 2013.

Komentirajte