Nova izboljšana Spikina vrtljiva zvezdna karta je praktičen pripomoček za začetnike in za izkušene astronome amaterje. Kadar ne potrebujemo pretirane natančnosti, jo lahko uporabljamo kot efemeride, pa še priročna je, ker jo lahko vedno nosimo s seboj. Ste se kdaj med opazovanjem spraševali, kaj bo na nebu čez nekaj ur? Se vam splača počakati ali naj greste raje spat? Ste kdaj načrtovali opazovanje za določen dan, pa se vam ni ljubilo preračunavati, kaj vse boste tisto noč lahko videli in kako visoko na nebu bo? Ste že kdaj fotografirali, pa ste šele na terenu sredi dela ugotovili, da ste pozabili pogledati v efemeride, kdaj se konča noč?
Cena vrtljive zvezdne karte je samo 10,90 EUR + 3 EUR poštnine.
Kako uporabljam vrtljivo zvezdno karto?
S prostim očesom vidimo v temni, jasni noči zvezde do 6. magnitude, to je več tisoč zvezd. Na karto so vrisane zvezde do 4. magnitude. Magnituda nam pove, kako svetla je videti zvezda na nebu. Manjša magnituda pomeni svetlejšo zvezdo (na karti je predstavljena z večjim krogcem) in obratno. Od spremenljivih zvezd so vrisane le tiste, ki sij spreminjajo za vsaj 0,5 magnitude, od meglic, kopic in galaksij pa tiste, ki jih v dobrih opazovalnih razmerah še lahko vidimo s prostim očesom.
Rimska cesta je obarvana temneje. Matematično obzorje je narisano na foliji s polno črto. Neosenčeni predel znotraj te črte si moramo predstavljati kot nebesno polkroglo, ki jo vidimo nad nami. Meridian predstavlja črta, ki teče od severa čez zenit (Z) do juga in deli nebo na vzhodno in zahodno poloblo.
Za lažjo orientacijo je narisana še pikčasta črta, ki teče od vzhoda čez zenit do zahoda. Vidno nebesno polkroglo deli na dva enaka dela. Obe črti se sekata v zenitu, ki na nebu leži točno nad našo glavo. Štirje predeli neba znotraj obzorja na karti torej predstavljajo v naravi četrtine vidne nebesne polkrogle.
Da se bomo s karto lahko orientirali, moramo najprej določiti smeri neba. Najlaže je, da začnemo z ozvezdjem Veliki medved oziroma delom tega ozvezdja – Velikim vozom, ki je pri nas vedno nad obzorjem. Štiri svetle zvezde sestavljajo četverokotnik, ki predstavlja voz, tri svetle zvezde pa njegovo oje. V mislih podaljšamo razdaljo med zadnjima dvema zvezdama voza za približno petkrat in pridemo do Severnice (sivo-zelena puščica na karti).
Severnica ni narisana, ker je na tem mestu net. Ko smo obrnjeni proti Severnici, je na naši levi zahod, na naši desni vzhod, za našim hrbtom pa jug. Sedaj enostavno poiščemo še druga ozvezdja. Upoštevajmo, da je na karti zelo pomanjšana slika neba. Karto držimo v roki obrnjeno tako, da je tista smer neba, ki jo trenutno želimo opazovati, spodaj.
Priporočamo tudi dopolnjen ponatis knjige Raziskujmo OZVEZDJA z daljnogledom 10×50