Avtor: Matej Mihelčič (1. del)
Obsežen arhiv slovenskih člankov o kometu ISON
Oglejte si posebno ISON infografiko v članku – Vse oči so in bodo uprte v komet ISON
Za začetek si malo osvežimo spomin in poglejmo, kaj o kometu C/ 2012 S1 (ISON) vemo zagotovo. Komet ISON sta 21. septembra 2012 na ruskem observatoriju International Scientific Optical Network (ISON) odkrila Vitalij Nevski in Artjom Novičonok. Objekt s sijem vsega 18,8 magnitude so odkrili na CCD fotografijah, posnetih s 40-centimetrskim f/3 Santel teleskopom, prva potrditev novoodkritega kometa pa je prišla iz italijanskega observatorija Remanzacco. Jedro kometa naj bi imelo premer med 5 in 6,5 kilometra, kar je po mnenju strokovnjakov izredno malo glede na stopnjo do sedaj opaženih aktivnosti na njem.
Komet (preberite si več o kometih) se bo v svojem periheliju 28. novembra 2013 površju Sonca približal na vsega 1,2 milijona kilometrov (angl. sungrazing comet). Več o tovrstnih kometih v spodnjem filmu, ki ga je pripravila NASA.
Na svoji poti po notranjih območjih Osnočja bo imel še bližnji mimohod mimo Marsa 1. oktobra 2013 na oddaljenosti vsega 10,8 milijona kilometrov, 26. decembra pa bo potoval na razdalji 64 milijonov kilometrov še mimo Zemlje. Naklon njegove orbite glede na Zemljino je 62°. Vse ostalo pa je – kot pri nemara vseh kometih, ki nas obiščejo prvič – vprašanje časa in seveda naših opazovanj ter poročil, iz katerih laže predvidevamo njegov razvoj v prihodnje. Vizualne in CCD meritve lahko pošiljate v bazo COBS, ki jo najdete na spletnem naslovu www.observatorij.org/cobs.
Ker smo po naravi optimisti, smo trdno prepričani, da se bo komet ISON razvil v zares spektakularen komet. V tokrat, kot opomnik, da se na prihod dobro pripravimo, ponujamo peščico koristnih informacij.
NAPOVEDI – KDAJ IN OB KATERIH URAH BO KOMET ISON NAJBOLJE VIDEN IZ SLOVENIJE?
Komet ISON naj bi bil po trenutnih napovedih iz Slovenije s prostimi očmi viden od sredine novembra 2013 do sredine januarja 2014. Najsvetlejši naj bi bil v obdobju med 27. in 29. novembrom 2013, torej ob samem periheliju, ko pa bo žal tudi v najbolj neugodni legi za opazovanje (bo zelo blizu Sonca!). Najdaljši rep naj bi imel okrog 5. decembra, po napovedih lahko tudi 30 stopinj in več. Če na trenutne napovedi gledamo splošno in izključimo obdobja, ko bo opazovanja kometa motila Luna, bo za opazovanje najbolj primerno obdobje od 4. do 14. decembra. Razlogi: bo nekako najsvetlejši, imel bo dolg rep, bo razmeroma visoko na nebu in na voljo bomo imeli dobro uro astronomske noči.
Komet ISON bomo tako lahko na našem nebu vse tja do druge polovice decembra opazovali samo na jutranjem nebu, nekje od 3. do 4. ure zjutraj pa vse do vzhoda Sonca. V drugi polovici decembra bo komet ISON postal cirkumpolaren, torej bo za opazovalce na severnih zemljepisnih Širinah vseskozi nad obzorjem. Napovedi, da bi komet lahko videli sredi belega dne, pa zaenkrat pustimo ob strani, a v upanju, da se uresničijo.
KJE IN KAKO KOMET ISON NAJLAŽE NAJDEMO NA NEBU?
Na zgornji Spikini karti si lahko ogledamo pot kometa po našem nebu za obdobje od septembra 2013 do marca 2014. Pike prikazujejo njegov položaj ob zapisanem datumu v Časovnih intervalih sedmih dni. Najprej pokomentirajmo njegovo pot po nebu v letošnjem letu.
Komet ISON je vse tja do druge polovice avgusta navidezno blizu Sonca ter tako v povsem neprimerni legi za opazovanje z Zemlje. V drugi polovici avgusta bo vzhajal že okrog 4. ure zjutraj, torej ravno ob koncu astronomske noči (Sonce vzide malo po 6. uri) od Sonca pa bo oddaljen 25 stopinj. Z napovedano 12. do 13. magnitudo vsekakor ne bo lahek objekt v jutranji zarji tudi za največje optimiste, kot je naš Tone Špenko.
Septembra bo prihajal v vse ugodnejšo lego za opazovanje. Vzhajal bo okrog 3. ure zjutraj, tako da bomo imeli za opazovanje dobro uro in pol astronomske noči. Od Sonca bo navidezno oddaljen že dobrih 40 stopinj. Če bodo napovedi držale, se bo njegov sij gibal okrog 10. do 11. magnitude. Takrat ga bomo lahko v dobrih pogojih opazovali Že z manjšimi teleskopi. Komet se bo avgusta in septembra gibal po ozvezdju Rak.
V oktobru in začetku novembra se bo pomikal skozi ozvezdje Lev. V dneh okrog 15. oktobra bo potoval le 2,5 stopinje severno od svetle zvezde Regul (Alfa Leva, α Leo), nekaj dni kasneje pa le dobro stopinjo severno od Marsa. V sredini novembra se bo gibal po ozvezdju Device. 18. novembra bo le 20 ločnih minut vzhodno od zvezde Spika (Alfa Device, α Vir). Do konca novembra oziroma perihelija se bo komet dan za dnem vse bolj približeval Soncu, srečala pa se bosta v ozvezdju Tehtnica, ko naj bi komet po napovedih Že sijal z negativno magnitudo. Kakšno? Pustimo se presenetiti! Morda še zanimivost: 23. novembra bo potoval le slabih 5 stopinj južno od Merkurja.
Po periheliju (obstaja verjetnost, da komet bližnjega srečanja s Soncem ne bo preživel in bo razpadel na manjše kose ali celo popolnoma izparel) pa se bo pričel njegov »bliskovit« povratek visoko na severno nebo. Takrat bo prišel tudi čas, ko bomo komet iz naših krajev najlepše videli. Takoj po periheliju, kakšen dan ali dva Še ne smemo računati na kakšna resna opazovanja, saj bo komet zares blizu Sonca, a poskusiti ne bo greh. Hitro se bo premikal po nebu in že prve dni decembra bo v več kot odlični legi za opazovanje s še vedno napovedano negativno magnitudo. V decembru se bo iz ozvezdja Tehtnica iz neposredne bližine Sonca skozi ozvezdja Kača, Severna krona in Herkul pomaknil vse do ozvezdja Zmaj, kjer bo postal cirkumpolaren, torej bo za opazovalce na severnih zemljepisnih širinah vseskozi nad obzorjem.
Poglejmo še napovedi za prvo polovico leta 2014. Komet ISON bo vstop v novo leto pričakal na samem severu, natančneje v ozvezdju Mali medved. Zanimiv bo 8. januar, ko bo potoval le dobri 2 stopinji vzhodno od Severnice (Alfa Malega medveda). Kot zanimivost pa še podatek, da bo Zemlja v noči iz 14. na 15. januar prečkala njegovo orbito, kar bo mogoče povzročilo noktilucentne oblake nad Zemljinimi polarnimi območji. Komet bo svojo pot po tem širnem severnem nebu vso prvo polovico leta 2014 nadaljeval še po ozvezdjih Žirafa, Perzej in Voznik …, a bo vse bolj oddaljen od nas in vse šibkejši.
KAKO IN S ČIM LAHKO OPAZUJEMO KOMET ISON?
V začetnem obdobju bo komet ISON šibek, zato ga bomo lahko opazovali le s teleskopi in CCD kamero (avgust). Ko bo pridobil na siju, pa bo postal lahek zalogaj tudi za srednje in manjše teleskope (september, oktober in november). V obdobju, ko pa bo komet ISON najsvetlejši, ga bomo lahko brez težav opazovali s prostimi očmi, še bolje pa z manjšimi daljnogledi (november in december).
KAKO IN S ČIM LAHKO KOMET ISON ENOSTAVNO FOTOGRAFIRAMO?
Ko bo komet najsvetlejši, ga bomo lahko tudi dokaj enostavno fotografirali že z vsakim malo boljšim digitalnim fotoaparatom v kombinaciji s kratkogoriščnim objektivom (na primer 20-milimetrskim). Priporočamo uporabo fotoaparata, ki omogoča poljubno dolge osvetlitve in spreminjanje občutljivosti, to je vrednosti ISO. Pri fotografiranju si fotoaparat pritrdimo na trdno stojalo, da se slika ne trese, za proženje pa uporabimo daljinsko sprožilo ali časovni zamik. Fotoaparat lahko namestimo tudi na montažo, ki sledu vrtenju Zemlje. Časa za pripravo in testiranje opreme je še več kot dovolj!
Vaše uspele fotografije kometa ISON nam pošiljajte na naš poseben elektronski naslov: info@astronomska-revija-spika.si. Najlepše slike bomo z veseljem objavili v galeriji tiskane Spike in na našem spletnem mestu astronomska-revija-spika.si.
Tehnična priporočila za pošiljanje slik: slike naj bodo v čim večji ločljivosti (300 dpi), k vsaki pa dodajte podpis, ki naj vsebuje kratek opis objekta na sliki, kraj in datum fotografiranja, osnovne podatke o opremi in ime avtorja. Če bomo prejeli zadostno število kvalitetnih fotografij, bomo v prvi polovici leta 2014 slike kometa ISON kot še nekatere druge javno razstavili.
Preberite si še dva zelo zanimiva članka o kometih, njigovem nastanku, razvoju, …, ki jih je pripravil Jaka Pelan.