Začetek letošnje jeseni bo izredno zanimiv, saj bomo na našem jutranjem nebu lahko občudovali čudovito igro narave in barve – popolni Lunin mrk. Luni mrk bo dolgem času viden iz Evrope v noči iz 27. na 28. september 2015. Tokrat bo Luni mrka prav poseben! V nedeljo, 27. septembra, ob zaidu Sonca, kaže Luna, ki vzhaja nad vzhodnim obzorjem, več posebnosti. V samo nekaj urah se bo zvrstila cela vrsta dogodkov: na svoji tirnici se nam bo naš satelit najbolj približal, uro pozneje bo poravnan z Zemljo in Soncem, to bo polna Luna, v istem trenutku pa bo tudi bo v celoti zdrsnil v stožec Zemljine sence in doživeli bomo prvi popolni mrk v Evropi po letu 2011.
Seznam javnih opazovanj:
- Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana v sodelovanju z astronomsko revijo Spika opazovanje mrka organizira na Prežganju (lokacija). Astronomski večer se začne že v nedeljo zvečer in traja vse do jutra.
- Astronomsko društvo Kosci Šentjur opazovanje mrka organizira na Prevorju (več informacij).
- Astronomsko društvo Teleskop Nova Gorica opazovanje mrka organizira na pešpoti med Kidričevo ulico in Ulico Gradnikove Brigade oz. na travniku za sodiščem (več informacij).
- Astronomsko društvo Saturn opazovanje mrka organizira na astronomski opazovalnici Srečka Lavbiča, OŠ Galicija (več informacij).
- OŠ Turnišče organizira opazovanje popolnega Luninega mrka na igriščih pri šoli.
[accordions ]
[accordion title=”Prva etapa” load=”show”]Naš naravni satelit potuje okoli nas po eliptični tirnici in njegova oddaljenost se zato periodično spreminja med 356.410 kilometri (perigej) in 406.740 kilometri (apogej). Ponoči z nedelje, 27., na ponedeljek, 28. septembra, potuje središče Lune 356.877 kilometrov od Zemljinega središča, kar je najmanjša oddaljenost v tem letu in praktično najmanjša možna. To pomeni, da je navidezni Lunin premer zelo blizu svojega maksimuma (teoretično 33,5 ločne minute ali 0,56 stopinje).[/accordion]
[accordion title=”Druga etapa” load=”hiden”]Luna se eno uro po svojem perigeju poravna z Zemljo in Soncem in nastopi polna Luna. Glede na prej povedano je to največja polna Luna v tem letu.[/accordion]
[accordion title=”Zadnja etapa” load=”hiden”]Ker je tirnica Lune okoli Zemlje lahno nagnjena (za približno 5,2 stopinje) glede na Zemljino okoli Sonca, je polna Luna takrat, ko je poravnana z nami in s Soncem, največkrat nad ravnino Zemljine tirnice ali pod njo. Tokrat pa pride do polne Lune ravno v točki, ko Luna prihaja v ravnino naše tirnice, ki ji upravičeno rečemo »ravnina ekliptike« – ravnina, na kateri se dogajajo mrki. Stožec sence, ki jo meče Zemlja na nasprotno stran od Sonca, leži na tej ravnini in ko Luna zapluje vanj, je Sonce ne obseva več, zato izgine! V resnici popolnoma le redko izgine, ker je še vedno nekaj Sončeve svetlobe, ki se lomi v naši atmosferi, zato še vedno vidimo Lunin disk, čeprav je zelo temen. Poleg tega pa tako kot med zahajanjem Sonca naša atmosfera svetlobo, ki tangencialno potuje skozi njo, močno filtrira in jo rdeče do bakreno obarva..[/accordion]
[/accordions]
Popolni Lunin mrk lahko opazujete s prostim očesom brez slehernega tveganja in nevarnosti – nič podobnega kot pri Sončevem mrku! Kakršnokoli optično pomoč boste uporabili, bo prizor nadvse lep.
Dogajanje bo potekalo po tem vrstnem redu: v nedeljo, 27. septembra, vzide Luna na vzhodu nekaj minut pred zaidom Sonca. Je v ozvezdju Ribi, blizu pomladišča. Ves prvi del noči je njen disk bleščeč, saj še ni zaplula v senco našega planeta. Nekoliko po 2. uri zjutraj (v ponedeljek 28. septembra), začne vzhodna (leva) stran Lune na višini Oceana viharjev drseti v polsenco, ki obroblja stožec Zemljine sence in počasi izgublja lesk. Uro pozneje, okrog 3. ure in 7 minut, začne vstopati v senco. Polna Luna je takrat 40 stopinj nad jugozahodnim obzorjem. Ob 4. uri 11 minut je Lunin disk ves v Zemljini senci in v njej ostane približno 1 uro in 20 minut. Ko začne Luna zapuščati senco, to je okrog 5. ure in 23 minut, je približno 25 stopinj nad jugozahodnim obzorjem. Da zapusti senco, potrebuje slabo uro in približno toliko za to, da zapusti polsenco. Veliki Lunin globus si povrne običajen lesk in doseže zahodno obzorje v trenutku, ko vzide Sonce. Ta popolni mrk je mogoče opazovati od Srednjega Vzhoda do Aljaske, z Reunionom, Madagaskarjem, celotno Afriko, Evropo, Antili in Ameriko vred.
Naj spomnimo, da bo naslednji popolni Lunin mrk v Evropi viden šele 27. julija 2018!