Ne zamudite! Opazovali bomo polsenčni Lunin mrk

Kaj nam za september priročna priročna knjiga Glej jih zvezde 2016? V petek, 16. septembra, ko zahaja Sonce, vzhaja ščip nizko nad vzhodnim obzorjem. Če bi bili Sonce, Zemlja in Luna razvrščeni na isti ravnini v prostoru, Sončevega in Luninega diska ne bi mogli hkrati videti nad obzorjem. Toda zaradi atmosferske refrakcije, ki malo premakne sliko teh dveh nebesnih teles navzgor, lahko za nekaj trenutkov s pogledom preskočimo z enega na drugega. Seveda sta nujno potrebna odprto obzorje proti vzhodu in zahodu ter čisto nebo. Okroglo in svetlo Lunino obličje se znajde v senci, ki jo meče Zemlja na svojo atmosfero. Ta senca se za stotisoče kilometrov podaljša čez atmosfero v ravnino Zemljine tirnice, to je v ravnino ekliptike. Kadar pride Luna, ki sama potuje okoli Zemlje po tirnici, ki je nagnjena na Zemljino, v ravnino ekliptike, v trenutku, ko sta v tej ravnini tudi Zemlja in Sonce zaide v Zemljino senco in nastane popolni Lunin mrk. Ta mesec je polna Luna tik pod ravnino ekliptike in naš satelit potuje po polsenci, ki obdaja Zemljino senco, zato imamo priložnost opazovati polsenčni Lunin mrk.
Tak mrk bo zmanjšal Lunin sij na začetku večera, kar bo veliko manj slikovito, kot če bi bil mrk popoln. Eno uro po tem, ko je zašlo Sonce, je polna Luna kakšnih deset stopinj nad vzhodno-jugovzhodnim obzorjem in samo njen južni pol je še v polsenci. Sij Lunine oble torej upada od juga proti severu. Polsenčni mrk narašča približno tri ure po tem, ko Luna vzide.