V četrtek, 18., zvečer, dve uri po tem, ko je zašlo Sonce, bosta Mars in debela Luna pred ščipom drug ob drugem v Kozorogu več kakor 25 stopinj nad južnim obzorjem. Kozorog je protislovno ozvezdje. Njegove najsvetlejše zvezde so blizu naselij komaj še vidne s prostim očesom in tudi na temnem nebu ne vzbujajo pretirane pozornosti; z obliko ležečega V-ja, ki jo kažejo, niso podobne niti Škorpijonu niti Levu niti Orionu.
A Kozorog sodi med najstarejša ozvezdja, ki so jih poimenovali naši predniki. Pojavi se pred več kakor štiri tisoč leti v sumerski mitologiji, kjer že predstavlja to čudno kombinacijo ribe in kozla; grška mitologija je podobo osvojila veliko pozneje. Njegove oblike ne zna nihče prav razložiti, a Kozorog je vsekakor bil pomembno ozvezdje, ker je v njem Sonce ob zimskem solsticiju, ko doseže skrajno južno točko na svoji letni tirnici. Zaradi vrtavkastega gibanja Zemljine osi je ta točka počasi drsela do Strelca, toda južni povratnik, točka, na kateri Sonce v jesenskem solsticiju preide zenit, se še vedno imenuje Kozorogov povratnik. Nad zahodnjim obzorjem pa nikakor ne pozabimo opazovati še dveh svetlih planetov – Saturna in Jupitra!