Geomagnetne nevihte so najbolj intenzivne manifestacije vesoljskega vremena. Izraz pomeni močno motnjo Zemljinega magnetnega polja. Vzroki za najmočnejše geomagnetne nevihte so strahoviti izbruhi koronarne snovi na Soncu, ki po medplanetnem prostoru potujejo s hitrostmi nekaj sto kilometrov na sekundo. In ker se Sonce po minimumu zdaj spet prebuja in je peg na njem vse več in več, si poglejmo, kaj vse nas morda čaka v prihodnjih letih. Poleg čudovitih polarnih sijev, vidnih tudi v naših geografskih širinah, nam jo lahko močne geomagnetne nevihte pošteno zagodejo.
Še več člankov lahko preberete na mojem Sončnem blogu.
Nevarna nevihta leta 1921
Maja leta 1921 so Zemljo dosegli kar štirje medplanetarni izbruhi koronalne snovi, ki so v smrtno nevarnost spravili človeška življenja. Indeks Dst, s katerim merimo moč geomagnetnih neviht je bil pozneje ocenjen na -907 nanoTesel.
Prva izbruha sta prispela 13. maja ob 13:10 in 19:24 po Greenwiškem času. Taistega dne zvečer je nad Evropo zasijal močan polarni sij, ki so ga opazili v Anglji, Franciji, Nemčji, Španiji, Walesu in drugje. Poročila o močne siju so prihajala tudi iz ZDA in Avstralije. Geomagnetna nevihta je prekinila telekomunikacije na Danskem in na Švedskem, v ZDA in Avstraliji pa je prekinila telegrafske povezave.maja ob 22:15 je Zemljo dosegel še tretji izbruh. Motnje Zemljinega magnetnega polja so se tako še ojačale in začela se je, po nekaterih ocenah, najmočnejša geomagnetna nevihta 20. stoletja. Po vsem svetu so odpovedali telegrafi ter celo nekaj telefonskih sistemov.
14. maja ob 22:15 je Zemljo dosegel še tretji izbruh. Motnje Zemljinega magnetnega polja so se tako še ojačale in začela se je, po nekaterih ocenah, najmočnejša geomagnetna nevihta 20. stoletja. Po vsem svetu so odpovedali telegrafi ter celo nekaj telefonskih sistemov.
15. maja je v telefonski centrali v švedskem mestu Karlstadt celo zagorelo, pri čemer je bilo uničene večina opreme. Pozneje se je izkazalo, da je bila centrala v Karlstadtu še posebej občutljiva na geomagnetne nevihte, saj je ležala na 400 kilometrov dolgi telekomunikacijski povezavi med Oslom in Štokholmom, ki ležala v smeri vzhod-zahod.
Zagorelo pa je tudi v telefonski centrali v mestecu Brewster v zvezni državi New York. Operaterji so celo morali evakuirati zgradbo v kateri se je centrala nahajala. Zgradba je bila na koncu popolnoma uničena.
16. maja je Zemljo dosegel še četrti izbruh, ki pa na srečo ni povzročil večjih težav.