Geomagnetne nevihte so najbolj intenzivne manifestacije vesoljskega vremena. Izraz pomeni močno motnjo Zemljinega magnetnega polja. Vzroki za najmočnejše geomagnetne nevihte so strahoviti izbruhi koronarne snovi na Soncu, ki po medplanetnem prostoru potujejo s hitrostmi nekaj sto kilometrov na sekundo. In ker se Sonce po minimumu zdaj spet prebuja in je peg na njem vse več in več, si poglejmo, kaj vse nas morda čaka v prihodnjih letih. Poleg čudovitih polarnih sijev, vidnih tudi v naših geografskih širinah, nam jo lahko močne geomagnetne nevihte pošteno zagodejo.
Še več člankov lahko preberete na mojem Sončnem blogu.
Carringtonov dogodek
1. septembra leta 1859 leta je angleški astronom Richard Carrington na svojem domačem observatoriju opazoval Sonce. Na Sončevem površju je bilo takrat več skupin Sončevih peg, ki jih je Carrington, kot ponavadi, pazljivo prerisoval na bel papir. Nenadoma je del površja, kjer se je nahajala večja skupina peg, zažarel mnogo močneje od ostalega Sonca.
Danes tem dogodkom rečemo blišči. Približno 18 ur pozneje so se na Zemlji začele dogajati čudne stvari. Dokumenti iz tistega časa poročajo o tem, da so magnetni observatoriji po celem svetu ponoreli, nenavadno svetel polarni sij pa je bil ponoči viden celo na Havajih in na Kubi.
Delovanje telegrafskih mrež je bilo zelo moteno, tako da so bila prihajajoča sporočila popolnoma nejasna, iz gorovja Rocky Mountains pa so poročali, da se je ponoči dalo brati knjige brez pomoči umetne svetlobe. Danes vemo, da se je takrat zgodila geomagnetna nevihta, ki ji rečemo Carringtonov dogodek. Njena moč, ki jo meri indeks Dst je bila pozneje ocenjena na med -850 in -1760 nanoTesel, kar je absolutni rekord.
Carrington je svoja opazovanja objavil ter celo namignil na povezavo med bliščem ter geomagnetno nevihto, vendar takrat znanost še ni mogla razložiti, kako bi pojavi na 150 milijonov kilometrov oddaljeni zvezdi lahko vplivali na dogajanje na Zemlji.
