Geomagnetne nevihte so najbolj intenzivne manifestacije vesoljskega vremena. Izraz pomeni močno motnjo Zemljinega magnetnega polja. Vzroki za najmočnejše geomagnetne nevihte so strahoviti izbruhi koronarne snovi na Soncu, ki po medplanetnem prostoru potujejo s hitrostmi nekaj sto kilometrov na sekundo. In ker se Sonce po minimumu zdaj spet prebuja in je peg na njem vse več in več, si poglejmo, kaj vse nas morda čaka v prihodnjih letih. Poleg čudovitih polarnih sijev, vidnih tudi v naših geografskih širinah, nam jo lahko močne geomagnetne nevihte pošteno zagodejo.
Še več člankov lahko preberete na mojem Sončnem blogu.
Tri januarske nevihte
Januarja 1938, ko je bilo Sonce v maksimumu svoje aktivnosti, se ni zgodila le ena geomagnetna nevihta, ampak kar tri. Pa pojdimo lepo po vrsti.
V tridesetih letih 20. stoletja so Sonce sistematsko opazovali na številnih observatorijih, med drugim tudi na observatorijih Mount Wilson Observatory in Tashkent Observatory. Sonce je bilo takrat zelo aktivno, 29. julia 1937 pa sta se na njegovem površju pojavili dve ogromni pegi, ki sta bili vidni tudi s prostim očesom.
Ogromne pege so se pojavile še 4. oktobra, nato pa je bilo obdobje od novembra do decembra 1937 dokaj mirno. Vsaka od teh peg je sovpadala z dokaj intenzivnimi geomagnetnimi nevihtami.
12. januarja 1938 se je na Sončevem površju pojavila še ena ogromna Sončeva pega, ki je 18. janurja izginila za zahodnim robom Sonca. Ta pega je zakrivila prvo geomagnetno nevihto, ki je trajala od 17. do 18. januarja. Drugi dve nevihti sta se trajali 21. do 22. januarja od 25. do 26. januarja.
Ocenjeni indeks Dst, s katerim merimo jakost geomagnetnih neviht, je tekom teh dogodkov dosegel vrednosti -171 nT, -328 nT ter -336 nT, kar te nevihte uvršča med ekstremne.
25. janurja so prečudovite polarne sije lahko opazovali po vsej Evropi, vse do Gibraltarja, Sicilije in Grčije. Na spodnji sliki levo lahko vidimo kje vse so bile vidni polarni siji tekom teh treh dogodkov, medtem ko pa desna slika prikazuje risbe, ki prikazujejo polarni sij, kot je bil viden na Japonskem 22. januarja 1938.
