Čeprav nad Luno v »astronomskem« smislu res nisem tako fasciniran kot SandiBandi in njegova skupina lunatikov z Borisom vred, ki svoje navdušenje v seriji člankov luna in jaz v Spiki z nami delijo že več kot sedem let, pa se ji včasih vseeno posvetim tudi malce bolj od blizu.
Tako sem se v letu koroninem No. 2 lotil projekta, za katerega najbrž vsi vemo, kakšen naj bi bil rezultat – očitno tako trivialen, da se v vseh letih izhajanja Spike ne spomnim, da bi že kdaj videl kakšno (avtorsko) sliko na to temo, gre pa za (navidezno) velikost Lune na našem nebu v dveh nasprotnih točkah na njeni poti okoli Zemlje.
Vemo, da Luna okoli Zemlje kroži po elipsi, z Zemljo v enem od gorišč. Tako je v neki točki Luna Zemlji najbliže (perigej, prizemlje), čez pol meseca, na drugi strani elipse, pa na najbolj oddaljenem delu tirnice (apogej, odzemlje). Posledično je Luna v perigeju videti večja kot v apogeju. Lunina velikost seveda najbolj pride do izraza pri polni luni (ščipu) in kadar se ščip bolj ali manj ujame s trenutkom perigeja. Takrat se mediji na dolgo in široko razpišejo o »super luni« (zanimivo, polna luna v apogeju (»mikro luna«) nima skoraj nobene medijske podpore).
Kako velika je super Luna?
Super luna je videti 14% večja in 30% svetlejša od mikro lune in to je tisto, kar sem želel preveriti. Žal nimam nobenega inštrumenta za merjenje sija in sem se pri tem zanašal le na svoje oči, za navidezno velikost pa sem Luno z istim objektivom posnel 26. maja (največ ja polna luna v letu 2021) in 18. decembra (najmanjša polna luna lanskega leta). Rezultat?
Decembrska Luna se mi je res zdela malo manj svetla od majske, kake razlike v velikosti pa s prostimi očmi nisem opazil. A slika, kjer sem eno ob drugo položil majsko in decembrsko polno luno, posneti skozi 300-milimetrski objektiv, pa je dovolj zgovorna! Podatki so pobrani z Virtual Moon Altasa in veljajo za trenutek, ko je bila posneta slika.