V ponedeljek, 3. oktobra, v mraku, petindvajset minut po tem, ko je zašlo Sonce, vidimo Venero manj kakor 5 stopinj nad zahodno-jugozahodnim obzorjem. 4 stopinje više jo spremlja mlad Lunin srp. Tako kot se Sonce potaplja pod obzorje, izginja tudi večerna svetloba. Sonce potrebuje jeseni na evropskih geografskih širinah pol ure, da se potopi 6 stopinj pod obzorje, in ta čas ime- nujemo civilni mrak. Še pol ure pozneje doseže 12 stopinj, kar označuje konec mornariškega (navtičnega) mraka in začetek astronomskega. Ta se konča, ko Sončeva obla prileze 18 stopinj pod obzorje, ali okrog devetdeset minut po tem, ko je Sonce zašlo. Poleti zaradi nagnjenosti ekliptike traja mrak dlje. Nasprotno pa je pod južnim povratnikom ekliptika vse leto skoraj vzporedna z obzorjem, zato Sonce potone hitreje in mrak je kratek.
V sredo, 5., in v četrtek, 6. oktobra, v mraku, eno uro po tem, ko je zašlo Sonce, potuje veliko debelejši Lunin srp, kakor je bil 3., skozi severni del Škorpijona in južni del Kačenosca na obisk k Saturnu. Lunin nočni del osvetljuje čudovita pepelnata svetloba, ki poudarja globlje dele Luninih morij. Če je zrak čist, je lepo videti Antares in svetle zvezde tega nebes- nega območja. Na podeželju se povsod po obzorju kažejo oranžni odsviti svetlobne onesnaženosti in izpodrivajo večerni mrak.
Oba opisana nebesna pojava lahko opazujete s prostimi očmi. Za opazovanje torej ne potrebujete nobenega optičnega pripomočka le malo dobro volje! Kakšno uspelo fotografijo pa nam prilepite na našo Facebook stran 🙂