Venera, ki je mesec začela kot svetleč diamant na črnem nebu, se je končno v manj kot treh tednih navidezno tako približala Soncu, da nas 25. marca zapušča ravno pred svojo spodnjo konjunkcijo. Od ponedeljka, 20., do petka, 24. marca, je mogoče ob ugodnih vremenskih razmerah opaziti sij Venere zvečer takoj po tem, ko zaide Sonce (Večernica), in tudi zjutraj (Danica), tik preden zablesti dnevna zvezda.
Kako je to mogoče? Če bi Venera potovala okoli Sonca v isti ravnini kot Zemlja, bi se prikazala med Soncem in Zemljo pred Sončevim diskom ob vsaki spodnji konjunkciji in vsakič bi videli navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskvice. V resnici pa zaradi naklona njene tirnice na ekliptiko, ki je 3,4 stopinje, navadno potuje severneje ali južneje od Sonca. Letos je njena severna širina v trenutku konjunkcije 8,3 stopinje od Sončevega diska, kar je največ v zadnjih petdesetih letih. Zato so to izredno dobre razmere, da jo opazovalci s severne poloble lahko več dni zapored opazijo tako zjutraj kot zvečer. Gotovo pa je treba imeti popolnoma čisto obzorje zvečer proti zahodu, zjutraj pa proti vzhodu. Če ga imate, vzemite daljnogled, da jo boste laže našli. Tisti, ki boste Venero opazovali s teleskopom boste lahko opazili, da je osvetljeno le nekaj procentov njenega površja, videli boste izredno tanek srp.
V ponedeljek, 20., je Venero mogoče opaziti s prostim očesom približno 4 stopinje nad obzorjem kakšne pol ure po tem, ko bo zašlo Sonce. V torek, 21., vzide planet pol ure pred Soncem in ga je teže opaziti. Do petka, 24., se razmere za opazovanje zvečer poslabšujejo, zjutraj pa izboljšujejo.