Avtor: Matej Mihelčič
Tedni, ki prihajajo, bodo zelo zanimivi za vse, ki vas zanimajo opazovanja kometov. Predstavo nam poleg kometa C/2012 S1 (ISON) pripravljajo še vsaj štirje svetli kometi. S prostimi očmi bodo verjetno vidni trije: 2P/Encke, C/2013 R1 (Lovejoy) ter nekoliko nepričakovano C/2012 X1 (LINEAR), komet 154P/Brewington pa bo dosegljiv verjetno z binokularjem.
Enckejev komet z uradno oznako 2P/Encke je kratkoperiodični komet z jedrom premera 4,8 km. Sonce obkroži vsake 3,3 leta in ima med vsemi znanimi periodičnimi kometi najkrajšo obhodno dobo. Komet je odkril Pierre Méchain že daljnega leta 1786 v Franciji. Leta 1879 je Nemec Johann Franz Encke določil njegovo periodo, s čimer si je tudi prislužil, da komet danes nosi njegovo ime. Poglejmo še nekaj bolj zanimivih podatkov o kometu Encke iz preteklosti. Kometu sija do konca 19. stoletja sistematično niso merili, toda astronomi so nekako izračunali, da naj bi dosegel največji sij 3,5 magnitude leta 1829. V 20. stoletju komet ni bil svetlejši od 5 magnitude, ki je bila zabeležena leta 1964. Najdaljši rep naj bi komet 2P/Encke imel daljnega leta 1805, dolžine kar 3 stopinje, leta 1871 in 1961 pa 2 stopinji.
Komet C/2013 R1 (Lovejoy) je nov komet, ki ga je 7. septembra 2013 odkril znan avstralski lovec na komete Terry Lovejoy s svojim 20-centimetrskim Schmidt-Cassegrain teleskopom. Odkril ga je na meji med ozvezdjema Orion in Samorog. Ob odkritju je sijal s skromno 14,5 magnitudo! Pa naj še kdo reče, da majhen teleskop z dobro CCD kamero (npr. G2-1600) ni odličen raziskovalni teleskop!?
Tretji komet, ki bo zanimiv za opazovanje, pa je periodični komet z oznako 154P/Brewington. Avgusta leta 1992 ga je odkril Howard J. Brewington.
In kakšno predstavo nam pripravljajo ti trije kometi?
Komet 2P/Encke bo v periheliju 21. novembra 2013, torej le dober teden pred kometom ISON. Po napovedih naj bi dosegel dobro 7. magnitudo. Občudovali ga bomo lahko na jutranjem vzhodnem delu neba , potoval bo skozi ozvezdja Devica, Tehtnica, Škorpijon, itd.
V dneh okrog perihelija mu bodo družbo delali še komet ISON ter planeta Merkur in Saturn. V dobrih opazovalnih pogojih bo morda viden s prostimi očmi, brez večjih težav v vsakem daljnogledu ali manjšem teleskopu. Velja pripomniti, da v dneh okrog perihelija kljub dobri 7. magnitudi ne bo enostaven za iskanje, saj bo vseeno precej nizko na vzhodu! Astronomska noč se v tistih dneh konča okrog 5. ure.
Komet C/2013 R1 (Lovejoy) pride v perihelij na oddaljenost 130,3 milijona kilometrov od Sonca 22. decembra 2013. Po napovedih bi lahko dosegel celo 5. magnitudo! Ko bo najsvetlejši, ga bomo lahko opazovali zjutraj na vzhodu v ozvezdju Herkul, še prej pa v ozvezdju Severne krone in Volarja.
Komet 154P/Brewington sicer ne bo tako svetel kot prej opisana, dosegel naj bi le dobro 10. magnitudo. Ob periheliju 12. decembra 2013 ga bomo lahko opazovali v ozvezdju Pegaz na našem zahodnem večernem nebu, še prej pa v ozvezdju Vodnar.
Izbruh kometa C/2012 X1 (LINEAR)
21. oktobra so se pojavila poročila o nenadnem izbruhu kometa C/2012 X1 (LINEAR).
Amaterski astronomi so poročali o močnem povečanju sija kometa na kar 8,5. magnitudo s premerom kome 105 ločnih sekund ter izrazitim ostrim jedrom premera 15 ločnih sekund. Po napovedih bi mogel sijati le s skromno 14. magnitudo.
Porajajo se številna vprašanja, med drugim tudi ali bo podoben kometu 17P/Holmes iz leta 2007, in ali bo viden s prostimi očmi? Komet C/2012 X1 (LINEAR) je viden na jutranjem nebu, do konca oktobra v ozvezdju Berenikini kodri, novembra pa v Volarju!
Kako fotografiramo komete?
Za fotografiranje opisanih kometov bodo primerni že manjši teleskopi ali na primer objektivi z goriščem od 50 do 200 milimetrov, vse je namreč odvisno od tega, kakšno fotografijo oziroma kompozicijo želimo posneti. Za fotografiranje lahko uporabite fotoaparat ali CCD kamero. V Spikini spletni trgovini so za začetnike in manj zahtevne uporabnike zelo dostopni modeli CCD kamer proizvajalca Moravian Instruments, serija G0 in G1. V veliko pomoč pri fotografiranju vam bo tudi trdno stojalo, še bolje pa se bo obnesla kakšna enostavna montaža, ki sledi vrtenju neba, na primer EQ2, ki je povsem primerna za začetniško fotografijo kometov.
Še droben namig! Posnamete lahko več fotografij s krajšo osvetlitvijo in jih kasneje v ustreznem programu združite. S tem tudi z zelo skromno opremo na končni fotografiji pridobite več podrobnosti in barv. Kakšno uspelo fotografijo nam seveda pošljite na uredništvo.
Kje in kako dobimo aktualne efemeride kometov?
Aktualne efemeride in seznam vidnih kometov enostavno dobite na spletni strani http://www.observatorij.org/cobs. Ustvarite uporabniški račun, v katerega vnesete vašo opazovalno lokacijo. Na prvi strani se tako pod Current comet magnitudes izpiše seznam trenutno vidnih kometov za vašo lokacijo, desno v polju Comet Observing Planner pa za željen datum pridobite tudi aktualne natančnejše efemeride.
Efemeride ali zgolj orbitalne elemente za izbran komet lahko pridobite tudi prek aplikacije, ki jo ponuja MPC, dostopna je na naslovu http://www.minorplanetcenter.net/iau/MPEph/MPEph.html.
Tretja možnost pa so orbitalni podatki za vse vidne komete, ki jih uvozite v vaš program, kot na primer SkyMap, TheSky, itd. Podatki so dostopni na naslovu http://www.minorplanetcenter.org/iau/Ephemerides/Comets/Soft01Cmt.txt. Natančno karto si kasneje iz programa samo natisnete. V kolikor imate dodatna vprašanja glede priprave efemerid nam lahko pišete na info@astronomska-revija-spika.si!