4. septembra 2026 bo minilo 12.178 dni oziroma 33,34 leta odkar nas Spika bogati s svojo pestro astronomsko vsebino. Kot je grški astronom Aristarh še 280 let pred našim štetjem vpeljal heliocentrični pogled na svet in so ga za 1800 let zavrgli do Kopernika, je podobno tudi z našo Spiko.
Njen idejni oče Bojan Kambič je še eno tretjino stoletja z najožjimi sodelavci prav tako ubiral izjemno lepo in teško pot in vse od 3. maja 1993 pa do danes došivljal neverjetne vzpone, pa tudi padce. Spomnimo se, da ime Spika izhaja iz latinske besede spica in pomeni žitni klas, ki ga v ozvezdju Device predstavlja njena najsvetlejša zvezda s tem imenom. Spika pokriva vse plati astronomije, tako teorijo kot prakso. Seznanja nas z nočnim opazovanjem neba, s fotografiranjem nebesnih teles, občasno pa tudi s kakšnimi merjenji, ki jih lahko opravimo ljubiteljski astronomi. Redno nas obvešča o novostih tudi pri raziskovanju Sonca, ki ga sam neizmerno občudujem. Po njem Spika 18.09. 2026 praznuje 480 ekvatorialnih Sončevih vrtljajev oziroma 33,37 leta.
Spika nas je redno obveščala o Sončevih mrkih doma in po svetu. Tudi letos bomo 12. avgusta, če nam bo vreme naklonjeno, doživeli delni mrk. Pa naj povem še to, da je naš glavni in odgovorni urednik diplomiral iz Homogenih modelov zvezd pri dr. Andreju Čadešu, ki je eden izmed največjih slovenskih astrofizikov.
Spika se s svojo bogato vsebino lahko primerja tudi z revijami v ostalih zahodnoevropskih dršavah, pa čeprav je to zasluga bolj ali manj le enega človeka s svojimi stalnimi sodelavci. S svojim izhajanjem pa je pritegnila in povezala mnoge amaterske astronome. Po zaslugi Spike in Univerze v Novi Gorici, še zlasti Mateja Mihelčiča, ki je tudi urednik spletne strani Spike, ima tudi Slovenija med največjimi svetovnimi observatoriji svoj teleskop v Čilu. Z njim v jasnih nočeh od leta 2021 pod zelo temnim nebom lahko opazujejo nebesne objekte tako profesionalni kot amaterski astronomi. Res zelo velik dosešek! Za konec moramo omeniti še vzporedne Spikine izdaje, ki so obogatile naše astronomske knjišnice: vrtljiva zvezdna karta, Zvezdni atlas za epoho 2000, knjiga Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x 50 in Moj prvi zvezdni atlas. Mene pa je še posebej pritegnila knjiga Milana Balašica Filozofija kozmologije, ki je izšla pod okriljem Spike. Spika je s svojo vsebino zagotovo tlakovala pot slovenski poljudni astronomiji.
Razmah digitalne dobe pa je povzročil, da število naročnikov upada. A še je čas, da se šole, knjišnice in posamezniki naročite na to prekrasno revijo. Tudi sam bi bil zelo vesel!!!