Rimska cesta je spiralna galaksija s prečko
Naša galaksija je spiralna in kot je tipično za okrog 67 odstotkov galaksij tega tipa ima tudi naša v središču prečko zvezd. Zadnje raziskave kažejo, da prečka v galaksiji začne nastajati takrat, ko plini in prah iz spiralnih krakov padajo proti središču galaksije. Zvezd v prečki je vse več in končno njihova lastna gravitacija oziroma medsebojne gravitacijske motnje razbijejo prečko, njene zvezde pa se razpršijo po vsej galaksiji. Nekaj jih odnese proti središču, nekaj pa v disk.
Zdi se torej, da imajo vse spiralne galaksije vsaj za nekaj časa v svojih zrelih letih prečko, pred tem in po tem pa ne. Hipotez o tem, kako nastanejo spiralni kraki, je več. Dejstvo je, da so vse galaksije na začetku bolj ali manj krogelne, nato zaradi vrtenja okoli osi elipsoidne, podobne današnjim eliptičnim galaksijam. Do nastanka spiralnih krakov pa naj bi prišlo zaradi bližnjih srečanj med galaksijami, pri katerih medsebojne plimske sile potegnejo in razburkajo pline in prah obeh vpletenih galaksij. Iz plimskih repov, ki jih galaksiji potegneta ena iz druge, naj bi sčasoma nastali spiralni kraki.
Tudi naša Galaksija je od svoje mladosti dalje doživela številna bližnja srečanja z drugimi galaksijami. Manjše je pritegnila v svoj gravitacijski objem in jih pogoltnila ter tako pridobivala na masi in velikosti. Tak kanibalizem ni značilen samo za mlado vesolje, ampak se dogaja tudi še danes. Opazovalni podatki kažejo, da je naša satelitska galaksija Veliki Magellanov oblak tudi na poti, da jo naša požre. Do trčenja in zlitja naj bi prišlo čez približno 2,4 milijarde let.