Ko se spravljam k pisanju tega članka, čemerno pogledujem skozi okno. Večer je, zunaj pa oblačno in vetrovno. Piha močan jugozahodnik. No, vsaj dež ne pada, kot je pretekle dni. Bližajo se opozicije planetov (in morda tudi komet desetletja) in moje misli vse bolj uhajajo k lanskemu letu, ko smo imeli v teh mesecih zelo malo jasnih noči, ki bi bile vsaj približno primerne za opazovanje.
Takšno bitko z vremenom bijemo v celinski Evropi! Žal je zame trenutno povsem nedosegljiva kakšna planetarna ekspedicija v kraje, kjer so opazovalne razmere res idealne. Ni težava v letalskih kartah, temveč v transportu opreme, ki zaradi teže postane zelo zapleten, na koncu pa tudi zelo drag. Tako sem omejen na lokacije, do katerih lahko pridem z avtom, a vrhunskih mest v tem dosegu ni prav veliko.
V januarski Spiki vam sporočim, ali se bo moja letošnja planetarna ekspedicija na Sicilijo vsaj delno izplačala. Statistično gledano bom imel veliko več možnosti za jasne noči kot doma. A če bom doživel tiste prave mirne noči, pa ostaja velika uganka. Sicilija sicer ni tista prava vrhunska lokacija, a je zanimiva iz več vidikov, hkrati pa razmeroma enostavno in cenovno dostopna. Tolaži me tudi dejstvo, da tam ne bom samo zaradi planetov. Če ne bo jasnih noči, bo pa zagotovo veliko vetra, ki se bo ujel v jadro.
Moram pa biti pošten, tudi v Sloveniji lahko, če nam vsaj malo priskoči na pomoč vreme, doživimo čudovite opazovalne noči. Avgusta je bilo takšnih že za vse prste ene roke, kar pa tudi ni tako slabo. Ironično pa je, da si nikoli ne bi mislil, da bom kdaj pri polni zavesti hlastal po zimi, ki bi nas obdarila z vsaj tednom trdovratne inverzije. Opazovalne razmere so takrat za opazovanje planetov vrhunske. Že dve leti nismo imeli takšnih pravih inverzij, ko je cela Slovenija pod meglenim pokrovom, le par štrcljev gleda ven v temno nebo. V takšnih razmerah so noči res čarobne, saj lahko uživamo v jasnem nebu in odlični vidljivosti, ki omogoča opazovanje podrobnosti na planetih.
Upam, da nam letos zima prinese takšne priložnosti! Pa dovolj o vremenu, ki je in bo vedno igralo ključno vlogo pri na- ših opazovanjih. Poglejmo podrobneje letošnje opozicije planetov.
Planet Saturn
Saturn je prišel v opozicijo 8. septembra in bo praktično še nekaj naslednjih mesecev v primerni legi za opazovanje. Ni še prav visoko na ekliptiki, saj se še vedno dviga, za kar potrebuje še nekaj let. Trenutno ga lahko najdemo v ozvezdju Vodnar, ko je ob kulminaciji, ko je najvišje na nebu, dobrih 36 stopinj nad obzorjem. Saturnu sledita »zvezdi« letošnjega opazovalnega leta.
Planet Jupiter
Prva je zagotovo Jupiter, ki se letos nahaja visoko v ozvezdju Bika, in ob kulminaciji dosega kar 66 stopinj nad obzorjem. Njegova lega bo ugodna še nekaj naslednjih let, kar bo omogočilo izjemne razmere za opazovanje in fotografiranje. V opozicijo prihaja 7. decembra, ko bo najbližje Zemlji, kar pomeni, da bo takrat odlična priložnost za opazovanje podrobnosti v njegovi barviti, razgibani atmosferi. Seveda so tu še njegove štiri galilejske lune, ki so vidne že v daljnogledu 10×50. Njihov ples okoli planeta lahko opazujemo vsako jasno noč.
Planet Mars
Druga zvezda letošnje zime bo »pritlikavi« Mars, ki bo visoko na nebu delal družbo plinastemu velikanu Jupitru. V opozicijo bo prišel 16. januarja 2025, ko bo dosegel navidezno velikost 14,5 ločne sekunde, kar je približno 3,2-krat manj od Jupitra, ki se bo bohotil s kar 47 ločnimi sekundami. A kljub temu Mars ne bo nič manj zanimiv. Kot lahko vidite na priloženih slikah, sem ga avgusta fotografiral, ko je bil velik le dobrih 6 ločnih sekund, pa sem na njegovem površju kljub temu uspel ujeti številne podrobnosti, lepo pa je vidna tudi severna polarna kapa.
Planeta Uran in Neptun
Če hočeš biti pravi ljubiteljski astronom, moraš dobro poznati nebo in ozvezdja ter vsaj imena glavnih zvezd v njih. Moraš vedeti, kako se vrti nebo in katera ozvezdja si sledijo na nebu skozi leto. Poleg tega pa moraš seveda poznati vse planete. In medtem ko svetlejše med njimi opazujemo redno, saj lahko na njihovih površjih že z manjšimi instrumenti vidimo številne, čudovite podrobnosti, pa sta zadnja dva v vrsti, Uran in Neptun, kar nekoliko zanemarjena. Glavni razlog je seveda ta, da sta v večini teleskopov videti kot piki ali majceni ploskvici in tako bolj podobna zvezdam kot pa planetom. A vsaj enkrat v karieri si moramo vzeti čas in si ogledati tudi ta dva. In morda je prav letos priložnost, da to storimo.
Uran je tretji največji planet v našem Osončju in tako kot vsi zunanji planeti je tudi on plinasti velikan. V opoziciji je 17. novembra v ozvezdju Ovna, ko bo najvišje na nebu pa bo približno 63 stopinj nad obzorje
Neptun, najmanjši in najbolj oddaljen plinasti velikan, je bil v opoziciji 20. septembra v ozvezdju Ribi. Nahaja se tik pod nebesnim ekvatorjem in je ob kulminaciji približno 42 stopinj nad obzorjem.
Letošnja zima bo, brez heca, prava planetarna poslastica! Vse naslednje mesece in še v začetku pomladi leta 2025 bomo lahko opazovali planete. Verjamem, da bo tudi vreme sodelovalo, vsaj malo. Če nam podari vsaj kakšen teden jasnega, stabilnega vremena, bomo zadovoljni. V Sloveniji imamo na voljo obilico opazovalne opreme, sodobne kamere in dostopne različne lokacije, tudi višje v hribih in gorah. Le na teren se bo iz tople postelje treba odpraviti!
Boris bo zagotovo pripomnil: »Kdaj, če ne letos!?« In ima prav, še kako! Čas je torej pravi, da izkoristimo te priložnosti in se prepustimo čarom zimskega neba. Upajmo na jasne noči, polne razburljivih opazovanj in nepozabnih trenutkov pod zvezdam.