Geomagnetne nevihte so najbolj intenzivne manifestacije vesoljskega vremena. Izraz pomeni močno motnjo Zemljinega magnetnega polja. Vzroki za najmočnejše geomagnetne nevihte so strahoviti izbruhi koronarne snovi na Soncu, ki po medplanetnem prostoru potujejo s hitrostmi nekaj sto kilometrov na sekundo. In ker se Sonce po minimumu zdaj spet prebuja in je peg na njem vse več in več, si poglejmo, kaj vse nas morda čaka v prihodnjih letih. Poleg čudovitih polarnih sijev, vidnih tudi v naših geografskih širinah, nam jo lahko močne geomagnetne nevihte pošteno zagodejo.
Še več člankov lahko preberete na mojem Sončnem blogu.
Geomagnetna nevihta, ki je prinesla temo
13. marca 1989 se je na Zemlji zgodila geomagnetna nevihta, ki se po intenizvnosti kosa s tisto iz leta 1921. Zgodba te nevihte se začne že 6. marca, ko se je na Soncu prikazala velika skupina Sončevih peg. Magnetna polja v tem območju so se hitro spreminjala, kar je vodilo k petnajstim Sončevim bliščem, med katerimi jih je kar enajst bilo uvrščenih v razred X.
Najmočnejši izmed njih je bil opažen 6. marca in je imel magnitudo X-15. Ker se je takrat skupina peg nahajala blizu vzhodnega roba Sonca, izbruhi koronalne snovi, ki so se pojavili skupaj z blišči, niso bili usmerjeni proti Zemlji.
Sčasoma se je skupina peg pomaknila proti sredini Sončevega diska. 13. marca sta Zemljo zadela dva izbruha koronalne snovi, ki sta proti Zemlji potovala 54.5 in 31.5 ur. Takoj po začetku nevihte je močno zažarel polarni sij na obeh polih, ki je bil viden celo na Floridi, v Texasu in na Kubi.
Ob 02:44 pa se je v Kanadi zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče. Električni tokovi, ki so nastali kot posledica geomagnetne nevihte, so v dveh minutah zrušili električno omrežje v kanadski provinci Quebec. Ta provinca je tako izkusila 12 urni električni mrk.
Na milijone ljudi se je znašlo v temnih domovih in pisarnah, zaprta je bila podzemna železnica, prav tako pa šole ter letališče Dorval Airport.
V Evropi so imeli težave v Združenem Kraljestvu in na Švedskem predvsem v obliki kratkotrajnejših izpadov električne energije. Več vesoljskih satelitov je prav tako izkusilo težave, med drugim NASIN telekomunikacijski satelit TDRS-1. Indeks Dst, s katerim od leta 1957 merimo jakost geomagnetnih neviht, je dosegel vrednost -589 nanoTesla, kar je še danes rekordna izmerjena vrednost