Geomagnetne nevihte so najbolj intenzivne manifestacije vesoljskega vremena. Izraz pomeni močno motnjo Zemljinega magnetnega polja. Vzroki za najmočnejše geomagnetne nevihte so strahoviti izbruhi koronarne snovi na Soncu, ki po medplanetnem prostoru potujejo s hitrostmi nekaj sto kilometrov na sekundo. In ker se Sonce po minimumu zdaj spet prebuja in je peg na njem vse več in več, si poglejmo, kaj vse nas morda čaka v prihodnjih letih. Poleg čudovitih polarnih sijev, vidnih tudi v naših geografskih širinah, nam jo lahko močne geomagnetne nevihte pošteno zagodejo.
Še več člankov lahko preberete na mojem Sončnem blogu.
Dan Bastijle
Pa smo prišli do konca 20. stoletja, v leto 2000. Tistega julija je namreč praznovanje obletnice francoske revolucije zmotila močna geomagnetna nevihta. Ker je trajala od 14. do 16. julija in ker 14. juliju v angleškogovorečem svetu rečejo Dan Bastilje so geomagnetno nevihto poimenovali po tem prazniku.
Na Soncu je izbruh koronalne snovi, ki je pozneje povzročil omenjeno geomagnetno nevihto, pospremil močan Sončev blišč 14. julija. Izbruh je nato potoval po medplanetarnem prostoru s hitrostjo okoli 1400 km/s in v manj kot enem dnevu dosegel Zemljo.
Geomagnetna nevihta, ki se je nato razvila, je bila klasificirana kot ekstremna. Visokoenergijski delci, ki so premljali nevihto, so preplavili kamere ter navigacijske sisteme na večih satelitih[11], detektorje delcev na raznih instrumentih, ki so bili del misij NASE pa so morali začasno celo ugasniti.
Polarni siji so bili vidni vse do Teksasa, natančnost sistema GPS je bila degradirana tekom večih ur, številna električna omprežja pa so bila poškodovana.