Dvojnice v Liri za male teleskope / dvojne zvezde v ozvezdju Lira

V amaterski opazovalni astronomiji je najtežje delo za vse začetnike iskanje objektov na nebu. Temu so posvečene cele knjige, med njimi tudi slovenska Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10×50. Dokler rutinsko ne obvladaš teleskopa in pozicioniranja na izbrano zvezdo, je to velikokrat misija nemogoče. A vztrajnost in praksa sta dobri učiteljici. Z Luno in svetlimi planeti še ni toliko težav, saj jih hitro prepoznamo, ko jih enkrat ujamemo v zorno polje, čisto druga pesem pa je z zvezdami, ki so bolj ali manj vse videti enake. Zato so za ljubitelje, ki se šele podajajo v svet opazovalne astronomije, še posebej cenjeni tisti objekti, ki ležijo v bližini svetlih zvezd. Te so dobre vodnice za nadaljnje iskanje.

In takšno je že po naravi poletno ozvezdje Lire, ki je majhno, krasi pa ga ena najsvetlejših zvezd na nebu, ki je – ko jo enkrat ujamemo v zorno polje teleskopa – nikakor ne moremo spregledati oziroma zamenjati s katero drugo. In prav ta svetla zvezda, Vega, bo naša glavna vodnica po dvozvezdjih v ozvezdju Lire. Izbrali smo taka dvozvezdja, ki so dobro vidna že v manjših amaterskih teleskopih in celo v lovskem daljnogledu 10×50. Pri slednjem je priporočljivo, da ga postavimo na trdno stojalo, lahko tudi fotografsko.

Epsilon Lire

Med dvojnimi zvezdami v Liri je zagotovo najbolj znana Epsilon Lire (ε Lyr), ki jo tvorita zvezdi Epsilon-1 s sijem 4,7 magnitude in Epsilon- 2, ki sije s 4,6 magnitude. Najdemo ju 1,6 stopinje vzhodno-severovzhodno (levo in nekoliko više) od Vege. V daljnogledu sta Vega in Epsilon vidni v istem zornem polju, v teleskopu pa ne in moramo Epsilon poiskati. Pomagajte si s karto desno. V daljnogledu in manjšem teleskopu vidimo dve skoraj enako svetli beli zvezdi, razmaknjeni 210 ločnih sekund oziroma 3,5 ločne minute. Ostrooki opazovalci ju ločijo že s prostim očesom. Poskusite!

Z večjim teleskopom in pri večjih povečavah pa se razkrije, da je to v resnici sistem več zvezd, saj je vsaka od obeh še sama dvojna. Navidezni razmik zvezd dvozvezdja Epsilon-1 Lire je 2,3 ločne sekunde, njuni magnitudi pa sta 4,7 in 6,2. Zvezdi v sistemu Epsilon-2 sta podobno narazen, magnitudi zvezd pa sta 5,1 in 5,5. Torej kar cel sistem, ki vam bo popestril marsikatero poletno noč! Dvozvezdji Epsilon 1 in Epsilon-2 sta namreč prav primerni za testiranje optike manjših teleskopov.

Z daljnogledom 10×50 pa zvezd ne ločimo zaradi premajhne povečave.

Beta Lire

Večkratni zvezdni sistem je tudi Beta Lire (β Lyr), ki označuje jugozahodni vogal Lirinega četverokotnika. Zvezda je članica razsute zvezdne kopice, ki jo je šele pred kratkim odkril astronom Ulrich Bastian na podlagi podatkov evropske astrometrične misije Gaia. Beta Lire A je že več kot dvesto let znana kot prekrivalno oziroma eklipsno dvozvezdje s periodo okrog 13 dni; njen sij niha med magnitudama 3,4 in 4,3. V daljnogledu in teleskopu bomo ob natančnem opazovanju ob njej odkrili šibko, 7,2 magnitude svetlo spremljevalko, imenovano Beta Lire B, ki je navidezno oddaljena 46 ločnih sekund.

Za daljnogled je to morda malo preblizu, pa tudi razlika sijev obeh zvezd je prevelika, a vseeno poskusite. S teleskopom pa gre lažje. A pozor, Beta Lire B ni tista zvezda, ki se periodično prekriva z Beto A. Ta je tako tesno dvozvezdje, da ga ne razločijo niti največji teleskopi na svetu. Zvezdi z oznakama Beta Aa in Beta Ab sta tako blizu skupaj, da so astronomi prepričani, da sta zaradi medsebojne bližine že močno deformirani. Zvezdni sistem Bete vključuje še štiri članice (C, D, E in F), ki pa so šibke, s sijem med 10. in 15. magnitudo in jih torej z majhnimi napravami ne moremo videti.

Prej omenjena razsuta kopica, ki so jo poimenovali Gaia 8, vsebuje okrog 100 zvezd v okolici Bete, ki so vse približno enako oddaljene od nas in imajo enako velike in enako usmerjene hitrosti, kar kaže, da imajo skupen izvor. Večina je šibkih, najsvetlejše so Beta A, Beta B in Beta F, ki je 10. magnitude. Beta je od nas oddaljena 1080 svetlobnih let. Starost kopice so ocenili na 30 do 100 milijonov let.

Zeta Lire

Dvozvezdje je tudi Zeta Lire (ζ Lyr), ki predstavlja severozahodno oglišče ozvezdja. Zvezdi, ki sestavljata dvozvezdje, imata sij 4,3 in 5,6 magnitude, njun navidezni razmik pa je 41,1 ločne sekunde, kar je dovolj, da ju ločimo z daljnogledom, še bolje pa gre s teleskopom pri nekoliko večjih povečavah.

Delta Lire

V severovzhodnem vogalu Lire pa najdemo še eno dvozvezdje, ki ga sestavlja široko razmaknjen par z navideznim razmikom 10,5 ločne minute, tako da zvezdi ločimo že s prostim očesom. Delta-1 je šibkejša, sije s 5,5 magnitude in je oranžno-rdečkasta. Delta-2 je svetlejša, sije s 4,5 magnitude in je modrikasta. V okolici obeh zvezd je še približno 15 zvezd, svetlejših od 10. magnitude, ki sestavljajo močno razpršeno razsuto kopico, imenovano Stephenson 1. Svetli zvezdi Delte sta le najsvetlejši članici kopice, ki je od nas oddaljena približ no 1200 svetlobnih let in je tako ena najbližjih razsutih kopic.

Delta-1 in Delta-2 nista pravo dvozvezdje in ne krožita ena okoli druge. Delta-1 ima še svojo spremljevalko v oddaljenosti 3 ločne minute, a je zelo šibka (9,9 magnitude). Vseh zvezd v kopici naj bi bilo približno 100.

Če pa smo že v Liri in znamo poiskati Beto, poskusimo med Beto in Gamo, ki predstavlja jugovzhodno oglišče, poiskati še znamenito planetarno meglico M 57, imenovano Obroček. V daljnogledu 10×50 jo bomo videli, a le kot zvezdico 9. magnitude, z 9-centimetrskim objektivom in pri nekoliko večjih povečavah pa se bo planetarka že pokazala kot nežna ploskvica. Da pa bi zagotovo videli njeno obročasto strukturo, potrebujemo teleskop z objektivom vsaj 15 centimetrov.