»Če si postavljamo prava vprašanja, pridemo do boljših odgovorov: ne kako veliko, ampak kako malo potrebujem za življenje, ki si ga želim?«
Pisalo se je leto 2005. Sredi smrekovega gozda na Pohorju, pri koči Treh Kraljev, sem na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru prvič osebno spoznal Primoža. Pred tem sva komentarje in fotografije delila na spletnem forumu, na katerega imam še vedno lepe spomine. Takrat sva bila oba srednješolca, polna energije in mladostniške zagnanosti, ki sva jo bolj ali manj uspešno usmerjala v astronomijo.
Hitro sva postala prijatelja. In tako kot je pri večini stvari, je tudi pri prijateljstvu in v astrofotografiji ključna »ekspozicija«. Dlje časa kot traja, več »informacij« dobiš, fotografija postane lepša in bogatejša – kot tudi medsebojni odnos.
Primož je bil na področju deep-sky astrofotografije najbolj aktiven v času, ko so bile hlajene CCD in CMOS kamere daleč izven dosega navadnih smrtnikov. Zato je uporabljal, kot vsi ostali v tistih časih, DSLR fotoaparat, ki ga je prilagodil za astrofotografijo. To je bil Canonov model 350D. Skupaj z Vixenovo montažo GP-DX in optično cevjo Orion Optics 200 mm f/4,5 je pridno polnil teme na astronomskem forumu.
Kasneje, ko se je posvetil študentskim in podjetniškim vodam, je poenostavil svojo opremo z Astro Trak »star-trackerjem« in užival v širokokotnih posnetkih neba. Večino svojih fotografij je posnel s čudovite lokacije na Ravnem logu nad Senovim pri Krškem.
Kot svetovni popotnik je videl in razumel vpliv človeka na planet, na katerem živimo, zato sta leta 2017 s partnerko odprla prvo trgovino brez embalaže v Sloveniji. Vedel je, da za srečno življenje ne potrebujemo pasti, v katere nas vabi neomejena potrošnja.
Imel je moč- no pozitiven vpliv na ljudi in okolje okrog sebe. Bil je človek, ki je rad gledal navzgor v vesolje in navzdol pod noge in skrbel, da tudi ostali hodimo po čisti (Z)zemlji.