Novo: astrokamere Player One / kamera za astrofotografijo

Na trgu lahko danes amaterski astronomi najdemo številne ponudnike astronomskih kamer. Izbira je zares velika, razlik med različnimi modeli in proizvajalci pa ni zelo veliko. Vsi proizvajalci uporabljajo večinoma iste, v glavnem Sonyjeve slikovne senzorje, zasnujejo drugačna, bolj ali manj dodelana ohišja, še največ razlik je v sami elektroniki in gonilnikih.

Modern slikovni senzor Sony je srce kamere Player One.

Pred časom se je na tržišču med ponudniki astronomskih kamer pojavilo novo ime. Podjetje Player One je pred dobrim letom ustanovil Sean Wang, ki ga zelo dobro poznam še iz časov, ko je bil del takrat še mlade ekipe ZWO. S tehnično ekipo podjetja Player One so razvili široko linijo astronomskih kamer (trenutno le nehlajenih), predvsem pa nas veseli, da so naredili nekaj izboljšav, zaradi katerih so te kamere boljše in drugačne od konkurenčnih. Za začetek pa nekaj splošnih podatkov.

Kamere Player One

Player One trenutno ponuja modele kamer (barvne in monokromatske) serije Apollo (optimizirana za solarno fotografijo), serije Neptun in Mars (optimizirane za planetarno fotografijo) in serije Xena in Sedna (optimizirane za dodatno vodenje).

Poleg kamer imajo v ponudbi še namenske filtre in razne dodatke, torej vse, kar potrebujemo pri astrofotografiji. V kratkem bodo na trg prišli tudi z novimi dostopnimi modeli hlajenih kamer, ki bodo optimizirane za fotografiranje globokega vesolja in glede na informacije, ki jih imamo, pričakujemo, da bodo pravi hit.

Kamere Player One nekako zaznamuje rdeča, rumena in črna barva ter unikatno, šesterokotno aluminijasto ohišje. Njihova posebnost je ta, da ima že samo ohišje serijsko vgrajen adapter za prilagajanje naklona (tilt adapter) s T2 navojem, na spodnji strani ohišja je že klasič ni foto navoj, na strani oziroma na dnu, odvisno od modela, pa so vsi potrebni priključki, torej USB 3.0 povezava z računalnikom in že zimzelena ST4 komunikacijska vrata, ki jih lahko uporabljamo ob dodatnem vodenju. Kamere Player One so podprte v praktično vseh dobro poznanih astronomskih programih (kot sta na primer popularna FireCapture in SharpCap) in prav tako odlično delujejo v vseh programih, ki imajo podporo in možnost uporabe ASCOM gonilnikov. Sam že nekako tradicionalno kamere uporabljam v programu FireCapture. Delovanje je stabilno in brez omembe vrednih težav.

Kamera PlayerOne Neptune-C II (IMX464) je odlična kamera za vstop v svet astrofotografije.

ASCOM gonilnik uporabljam v namenskih programih za vsenebno kamero in tudi ta gonilnik deluje stabilno. Ob nakupu dobimo kamero v lični embalaži, v kateri je kamera, ustrezni adapterji, kabli in priročna protiprašna razpihovalka.

Pri projektu GoChile uporabljamo barvno kamero Mars-C s senzorjem IMX462 in sicer je kamera del naše vsenebne kamere.

Katere slikovne senzorje uporabljajo v kamerah Player One? Ponudba na trgu senzorjev je v praksi omejena, vsi proizvajalci vgrajujejo bolj ali manj iste modele, ki jih proizvaja Sony. To so slikovni senzorji serije IMX178, IMX464, IMX290, IMX462, IMX249, IMX224, ARO130, IMX432, IMX174, IMX429 in še kakšen bi se našel. Nekateri od omenjenih senzorjev so na voljo samo v monokromatski različici, nekateri pa so na voljo v obeh – monokromatski in barvni različici. Vse pa v grobem odlikujejo visoka občutljivost (QE), nizek bralni šum, visoka hitrost vzorčenja (fps) in visoka ločljivost.

Astronomske kamere Player Onr v praksi

Tudi sam sem že nekaj časa uporabnik kamer Player One. Za planetarno, solarno in lunarno fotografijo uporabljam kamere Mars-M USB 3.0 Mono z IMX290 senzorjem. Kamera daje odlične rezultate.

Sonce v vidni svetlobi fotografiran s kamero Mars-M.

Zelo uporaben je serijsko vgrajen adapter za spreminjanje naklona, ki je posebej praktičen pri solarni fotografiji, da enostavno in brez nepotrebnega dodatnega adapterja odpravim tako imenovane Newtonove interferenč ne kolobarje. Pri projektu GoChile uporabljamo barvno kamero Mars-C s senzorjem IMX462 in sicer je kamera del naše vsenebne kamere.

V ŽIVO s PlayerOne kamero iz Čila!

Enako kamero smo pred časom za enak namen postavili tudi v Šalovce, kjer poleg meteorske kamere sedaj deluje še izboljšana verzija vsenebne kamere. Vsenebna kamera v Šalovcih je prej bazirala na barvni kameri ASI, ki pa se je v praksi izkazala za slabšo izbiro.

Kamero Neptune-C II (IMX464) sem testiral na znameniti meglici Konjska glava. Kamero sem skupaj s 7-nanometrskim H-alfa filtrom namestil na objektiv ASKAR ACL200 (gorišče 200 milimetrov), da sem naredil test, ali je kamera primerna tudi za tovrstno fotografiranje. Pri ocenjevanju slike upoštevajte, da je kamera barvna in da je slika nastala ob polni luni, ki je sijala nedaleč stran od meglice. Ne, rezultat ni slab!

Znamenita Konjska glava (znana tudi kot meglica Barnard 33) je temna meglica, ki leži v emisijski meglici IC 434 v ozvezdju Orion. Slika desno predstavlja integracijo posnetkov s skupnim časom osvetlitve 7 ur, slika levo pa eno samo surovo sliko s časom osvetlitve 120 sekund.

Gotovo lahko rečem, da je takšna kamera zelo primerna za manj zahtevno ali srednje zahtevno astrofotografijo. Edina težava je ta, da je čip razmeroma majhen, zato je kamera manj primerna za slikanje s teleskopom, ki ima dolgo gorišče. Seveda pa je to še vse odvisno od tega, kakšen objekt slikamo. Za veliko večino kroglastih kopic, planetarnih meglic in galaksij ni težav, ker jih je večina navidezno manjših.

Kar me je pri kamerah Player One posebej navdušilo in tega nima nobena druga kamera na trgu, je serijsko vgrajena tehnologija DPS (Dead Pixel Suppression), ki praktično popolnoma odstrani neuporabne oziroma mrtve slikovne elemente iz slike, ki so posledica termič nega segrevanja in nenazadnje same tehnologije. Kako je to videti v praksi? Na sliki čisto spodaj sta dve zvezdni polji. Leva slika je nastala s kamero proizvajala ZWO, ki ima vgrajen senzor IMX290, druga slika je nastala s kamero Player One, ki ima prav tako vgrajen senzor IMX290. Pri obeh je ekspozicija 60 sekund! Razlika je več kot očitna. Absolutni zmagovalec je kamera Player One in njihova tehnologija DPS.

Test dveh kamer z istim slikovnim senzorjem IMX290. Levo je slika, posneta s kamero ZWO, desno pa s Player One. Čas osvetlitve pri obeh je 60 sekund pri temperaturi okolice 13 stopinj. Slika kamere Player One je veliko bolj čista.

Zastavlja se mi zelo resno vprašanje! Ali so ob tej tehnologiji hlajene kamere sploh še potrebne oziroma ali imajo sploh še kakšno prednost? Barvna kamera ZWO je, ocenjujem na podlagi praktičnih izkušenj, za vsenebne kamere praktično neuporabna. Slika je popolnoma zasičena s termičnim šumom, komaj se razločijo zvezde. Po drugi strani pa nam kamera Player One v Čilu ali pa v Šalovcih pri ekspoziciji 45 sekund daje kristalno čist pogled na nočno nebo. In prav to je tisto, zaradi česar so te cenovno dostopne kamere uporabne za širši kontekst uporabe v astrofotografiji. Povejmo še enkrat: kamere so cenovno dostopne, omogočajo številne aplikacije, delo z njimi pa je uporabniku bolj prijazno.

Kljub veliki izbiri kamer in dejstvu, da vanje vsi vgrajujejo enake senzorje, se kamere različnih proizvajalcev razlikujejo med seboj po bolj ali manj uspešni implementaciji novih pametnih tehnologij in raznih tehničnih dodatkov. Zagotovo bi na koncu radi slišali moj nasvet? Če ste pred odločitvijo, katero kamero izbrati v cenovnem razredu do 500 evrov, je moj odgovor v tem trenutku ta, da je najbolj smiseln nakup kamere proizvajalca Player One, saj zagotovo prekaša svojo konkurenco.